© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Testiranje poslancev: »Zakon nima teže, če javnost ne izve imena kršitelja«


tednik
Estera Korošec
7. 6. 2026, 05.26
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Predsednik vlade, poslanci, ministri in državni sekretarji naj bi se v prihodnje po predlogu zakona obvezno testirali na prepovedane droge.

EK-testiranje droge2.jpg
Freepik
Predlog določa, da bi se testiranje izvajalo na podlagi naključnega računalniškega žreba štirikrat letno, pri čemer bi bilo v vsakem krogu izbranih 10 odstotkov vseh funkcionarjev.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Toda odprtih vprašanj je veliko, med drugim tudi to, kakšen je sploh smisel takšnega testiranja, saj javnost ne bo smela izvedeti za rezultate.

»Zakon nima prave teže, če javnost ne izve, ali je funkcionar kršil pravila. Zato bi podprl rešitev, da se podrobni osebni podatki varujejo, javno pa se sporoči, ali je bila ugotovljena kršitev ali če se funkcionar testiranju neupravičeno izogne,« je poudaril ptujski občinski svetnik Andrej Čuš, ki predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge podpira.

Po njegovih besedah bo zakon v času javne razprave verjetno doživel še več dopolnitev in popravkov. Ob tem je spomnil, da je bil prvi poslanec državnega zbora, ki se je prostovoljno testiral na droge. »Ob vseh moraliziranjih v zadnjih letih bi pričakoval, da bi takšna testiranja že izvajali. V zadnjem mandatu smo v hramu demokracije večkrat poslušali takšne izjave, da človek res ne ve več, ali so bili posamezniki pod vplivom česa ali pa so se preprosto norčevali iz vseh nas,« je bil kritičen Čuš.

Štefan Čelan, član Prebiličeve stranke Prerod, je poudaril, da bi morali predlagatelji najprej jasno opredeliti namen takšnega zakona. »Če je zakon namenjen zgolj političnemu diskreditiranju posameznikov, potem zagotovo ni smiseln. Če pa gre za preprečevanje zasvojenosti in skrb za zdravje funkcionarjev, potem gre za področje, ki ga javnost nima pravice vedeti,« je povedal in dodal, da bi bilo verjetno treba za javno objavljanje takšnih podatkov spremeniti vrsto zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo varovanje osebnih podatkov.

Preberite še

Več v Štajerskem tedniku

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.