Neurje, ki je opustošilo Spodnje Podravje: gasilci na nogah dneve in noči
Neurje s točo in silovitimi vetrovi je pred 18 leti, v petek, 15. avgusta 2008, razdejalo polovico Spodnjega Podravja. Škoda je bila ogromna, poškodovanih je bilo 6.000 objektov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nevihta z rušilno močjo se je razbesnela nekaj pred 22. uro. Padala je suha toča, ponekod velika tudi kot jajce. V mestni občini Ptuj, delu Dravskega polja in Slovenskih goric ni bilo objekta in avtomobila, ki ne bi bil poškodovan.
Toča je potolkla poljščine, vrtnine, sadovnjake in vinograde, vihar je polomil armature v nasadih. Padlo je veliko dreves in drogov, ogromno škode je bilo na javni infrastrukturi: šolah, vrtcih, občinskih stavbah, gasilskih domovih, krajevnih dvoranah.
Gasilci so bili na nogah dneve in noči, da so pomagali prizadetim. Sodelovalo jih je okoli 1.500, z 240 vozili iz 13 slovenskih regij. Začasno je bilo treba pokriti na tisoče streh, ki sta jih poškodovala toča in orkanski veter. Pomagali so s folijo, latami in žeblji, ki so jih lokalne skupnosti v sodelovanju z državo prizadetim omogočile brezplačno. Samo za območje MO Ptuj so razdelili okoli sto ton folije. Posredovanje gasilcev je na ravni regije vodi takratni regijski poveljnik Janez Liponik.
Dan po neurju, 16. avgusta, je Spodnje Podravje obiskal takratni državni vrh: predsednik države Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, nekateri ministri ter vodstvi republiške civilne zaščite in gasilske zveze. Vlada se je hitro odzvala s finančno pomočjo, prizadete občine so imele denar na računih v desetih dneh po nesrečnem dogodku. Največ pomoči je prejela ptujska občina, na Ptuju je delovala tudi tehnično-informacijska pisarna.
Občine so prizadetim v neurju omogočile brezplačno oddajo salonitnih plošč v Cero Gajke. V tednu dni so jih na odlagališču sprejeli 40 ton, poleg tega pa še vrsto drugih v neurju nastalih odpadkov: različne kritine, kameno volno, steklo, lesene dele …
Neurje s točo leta 2008 je bilo prvo v nizu naravnih nesreč, ki so v kasnejših letih prizadele Spodnje Podravje. 2012 so bile doslej najobsežnejše poplave Drave, reka je nato poplavljala še večkrat, tudi avgusta 2023, ko je skoraj polovico Slovenije razdejala največja naravna nesreča doslej. Poplavljali sta tudi Pesnica in Dravinja ter lokalni vodotoki, neurja s točo in orkanskimi vetrovi pa so zadnja leta postala že stalnica poletij.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
