Pomor rib v Studenčnici: katastrofa, kakršne ribiči ne pomnijo
Pomor ribjega življenja v Studenčnici, o katerem smo poročali minuli teden, je največja ekološka katastrofa na območju Ribiške družine Ptuj, je jasen predsednik RD Ptuj Marjan Kancler. Zaradi onesnaženja so namreč poginile domorodne, avtohtone ribje in druge živalske vrste. Sanacija bo večletna.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Potok Studenčnica (t. i. Ptujska Studenčnica) je rezervat za vzdrževanje avtohtonih, domorodnih rib. "V ta rezervat nismo posegali, ne s hranjenjem, ne z izlovom. Obenem je Studenčnica sodila med salmolidne vode, torej hladne, izjemno čiste, s kisikom bogate vodotoke, v katerih so živele tudi postrvi. Ob pogledu na polne koše poginulih rib, ki jih je tok prinesel do košev na ribogojnici, pa te zaboli srce. Košev je namreč osem, polni so bili vsaj dvakrat. To pomeni na koš od 10 do 15 veder rib, ki tehtajo v povprečju 60 gramov. Finančno škodo je težko ovrednotiti, saj to niso konzumne ribe, ekološka škoda pa je izjemna," je ocenil Kancler.
Dan po pomoru so se sestali z zavodom za ribištvo, ki so odkrili še nove poginule ribe. "Še dve vrsti več, kot smo jih sami."
Obenem pa je predsednik RD Ptuj razočaran, ker o onesnaženju niso bili obveščeni. "Za onesnaženje smo izvedeli slučajno, ker se je eden izmed naših ribičev pogovarjal z gasilcem. Posledično niti nismo mogli oceniti škode, kajti koše rib pri ribogojnici je lastnik seveda sproti praznil."
Kaj je bilo v vodi, da je bila tako smrtonosna?
Kaj je bilo v vodi, da je bila tako smrtonosna za ribji živelj, predsednik ne želi ugibati, sprašuje pa se, koliko vode bo moralo še preteči, da se bo vrnilo življenje v strugo potoka. "Zagotovo bo potrebna večletna sanacija, kajti onesnaženje je uničilo mikroorganizme ter ribe v dolžini več kot osem kilometrov, to pomeni od točke onesnaženja do ribogojnice in nato dalje proti Dravinji."
Upanje ohranja zgornji del Studenčnice, kjer se je ribji živelj ohranil in načeloma niti naj ne bi migriral dolvodno. Ob vsem povedanem pa Kancler še spomni, da je bila ena prvih ribiških družin poimenovana ravno po Studenčnici. "Ptujska in turniška oz. pobreška Studenčnica sta namreč najbolj čista vodotoka, ki pri nas izvirata."
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
