Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Kaj bo še sploh raslo? Bo treba zamenjati kulture?


tednik
Mojca Zemljarič
2. 10. 2026, 14.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

»Katastrofa« je beseda, s katero kratko in jedrnato opišemo letošnjo letino v slovenskem kmetijstvu.

cg_peter_pribozic.jpg
Črtomir Goznik
Po oceni Petra Pribožiča bi za zdaj prednost pred menjavo kultur dali bogatitvi tal z organsko maso in prilagajanju načinov obdelave.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Toča in suša sta uničili dobršen del koruze, žitaric, krompirja, oljnih buč, vrtnin, sadja in hmelja. Vročina je požgala travnike, trave za krmo so kmetje pokosili bistveno manj kot običajno.

Na nekaterih njivah je škoda 200-odstotna, kar je unikum v dosedanji kmetijski praksi. Najprej je pridelek do tal potolkla toča. Kmetu ni ostalo drugega, kot da njivo preorje in zaseje nov posevek. Tega je nato mladega in nežnega zažgala suša, pridelovalec tako od dveh setev ni imel z njive ničesar drugega kot stroške.

Vremenoslovci svarijo, da je pričakovati vedno bolj suha in vroča poletja. Če bodo napovedi obveljale, bo kmetijstvo moralo naglo spremeniti logiko dolgoletnih praks. Bo sledila tudi menjava kultur?

Preberite še

Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS Zavodu Ptuj Peter Pribožič je pojasnil, da bo načine kmetovanja nedvomno treba prilagajati vremenu. A svari, da se vsem ekstremom tudi s tehnologijo ni moč izogniti.

Kot ocenjuje, bi bilo za zdaj smotrno tla obogatiti z organsko maso. Priporoča plitko obdelavo, brez oranja, saj so izgube vlage in razgradnja organske mase manjši. »Vračanje organske mase v tla bi lahko pomagalo. Dodatna možnost za ohranjanje izgub vlage je zastirka iz organske mase.«

Vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev meni, da bi morali bolj izkoristiti zgodnjo vegetacijo, s katero bi nadomestili izpad poletnega pridelka. Za Podravje vidi rešitev v izgradnji namakalnih sistemov.

Sicer pa dodajmo, da so na mraz, sušo in vročino odporni sirka, proso, rž in ajda, med stročnicami čičerika in esparzeta, pa tudi krmna ogrščica in detelja lucerna.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.