Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Sadovnjaka ne zasadiš za eno leto, temveč za desetletja


tednik
Mojca Vtič
14. 9. 2026, 05.42
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

"V kmetijstvu lahko ena napaka vodi v opustitev dejavnosti," je misel očeta ponovil 34-letni Stojan Lipoglav, ki je druga generacija na sadjarski kmetiji Lipoglav. Ta miselnost ga spremlja, usmerja pri zasaditvi in posodobitvi sadovnjakov, saj želi sadjarsko tradicijo ohraniti.

mv-kmetija lipoglav.jpg
Osebni arhiv
Družina Lipoglav pravi: "Proces od priprave zemljišč, zasaditve sadovnjaka do prvih pridelkov je večleten."

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

V dobri letini, ki je sicer sadjarji že dolgo ne pomnijo, pridelajo do 500 ton jabolk, s prodajo pa nimajo težav. Še več, že enajst let sodelujejo s trgovcem, ki jim zagotavlja odkup, svetuje pri izbiri sort in ki jih je z zavezo po odkupu spodbudil k zasaditvi nasada hrušk.

Sadjarska kmetija Lipoglav s Klopc pri Slovenski Bistrici izstopa v več ozirih. Stojan je sadjarsko kmetijo prevzel pred sedmimi leti, torej pri 26 letih. Družina skrbi za pol hektarja hrušk in 20 arov orehov ter dobrih 14 hektarjev intenzivnih nasadov jablan. V nasadih kmetije prevladujejo sorte gala, idared, zlati delišes, elstar, fuji, odporna sorta fujion.

Glavnino jabolk prodajo neposredno trgovcu, to je Spar Slovenija, ostalo zadrugam. Zagotovljen odkup je za kmetijo vitalnega pomena, saj jim omogoča obstoj in razvoj. "To je prava in edina pot. Investicij, ki so v sadjarstvu dolgoročne, ne bi mogli načrtovati, če ne bi imeli resnega partnerja. Partnerstvo nam omogoča, da lahko predvidimo prodajo – količinsko in časovno, investicije, skupaj oblikujemo tudi cene."

Preberite še

Na trgu ni čustev, je le matematika

Ravno cene oz. prenizke odkupne cene so večkrat v javnosti izpostavljena problematika, a Lipoglav pravi: "Morda nam uspe doseči malenkost višjo ceno v primerjavi z uvozom ne le cenejših jabolk, temveč cenenih jabolk, tretiranih z vsem mogočim. Na drugi strani pa je dejstvo, da smo na trgu in trgu se moraš prilagajati. Tukaj ni čustev, tukaj je le matematika, ki se lomi na centih. Želim pa si, da bi potrošniki večkrat prebrali etiketo, da bi jih zanimalo poreklo jabolk. Slovenski sadjarji smo omejeni pri rabi fitofarmacevtskih sredstev, izpostavljeni kontrolam v shemi Izbrana kakovost, v integrirani pridelavi, ob tem pa je največja razlika med slovenskimi in tujimi jabolki v okusu. Nizozemci, ki so eni večji proizvajalcev jabolk elstar, se ne morejo načuditi okusu naših jabolk."

O odvisnosti kmetije v razmerju, kjer odkup temelji na enem večjem odkupovalcu, pa mladi sadjar pravi: "Bolj kot za odvisnost gre za vzajemno sodelovanje. Na primer pred obnovo sadovnjakov vedno preverimo, katere sorte so v trendu, katere v upadu, kajti potrošniki, ki znajo ločiti okuse, so pozorni na sorte. Ne izbirajo jabolk glede na rdečo ali zeleno barvo."

Zakaj so se odločili tudi za hruške

Leta 2021, ko so se odločali o zasaditvi polhektarskega zemljišča, pa so se v dogovoru s trgovcem odločili še za nasad hrušk, ki jim je zagotovil tudi odkup pridelka, ki bo prvič obrodil šele letos. "V Sparu Slovenija so nam priporočali, kaj bi bilo glede na povpraševanje smiselno zasaditi. Dogovorili smo se, da zasadimo hruške viljamovke in sorto abate fetel. Na vrat na nos se za hruške ne bi odločili, kajti hruške so specifika. Ob tem pa sadovnjaki niso enoletnica. Proces od priprave zemljišč, zasaditve do prvih pridelkov je večleten. Obenem sadovnjaka ne preorješ, pomulčiš, že naslednje leto zasadiš nekaj novega. Ko sadovnjak zasadiš, ga zasadiš za desetletje, dve ali tri."

Nasadi jabolk so se zmanjšali za tretjino

Lahko bi zapisali, da je slišano primer dobre prakse, ki torej lahko obstaja in ki bi se morala iz primera oz. nekaj primerov razviti v način delovanja – sodelovanja celotne trgovske branže s podeželjem, pridelovalci hrane. Kajti obseg sadovnjakov jablan se krči. V zadnjih 20 letih se je površina zmanjšala za tretjino na nekaj manj kot 2.000 ha.

H krčitvi so zagotovo pripomogle pozebe, še posebej zaporedni pozebi v letih 2016 in 2017, nato odlična po pridelku, a cenovno porazna letina 2018, Stojan pa še dodaja: "Sadjarstvo je intenzivna panoga, ki zahteva vztrajnost, trmo in hrabrost."

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.