© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Zgodba, ki jo okušajo gostje z vsega sveta


tednik
Hojka Berlič
8. 8. 2026, 05.55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Med barvami in vonjavami cvetočih zelišč in dišavnic ter brenčanjem čebel se na posestvu Jožeta in Danice Kolarič že več kot desetletje piše ena prvih slovenskih zgodb o apiturizmu, ki jo povezujeta z zeliščarstvom.

apiterapija
HB
»Živimo svoje sanje,« se glasi moto posestva Zelišča in čebelarstvo Kolarič.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Ko sta leta 2013 med prvimi v Sloveniji pridobila najvišji certifikat s tremi čebelicami, sta si želela ponuditi predvsem nekaj več kot zgolj čebelarstvo. Danes se svojim gostom, za katere pravita, da so vse bolj zahtevni, a je tako tudi prav, popolnoma posvetita.

»Mi smo se začeli ukvarjati z zelišči, potem pa se je pokazala še priložnost s čebelami. In smo združili zelišča in čebelarstvo,« pravi Jože Kolarič. To je bilo ravno v času, ko je Čebelarska zveza Slovenije začela s certificiranjem apiturizma – turizma z vpogledom v čebelji svet in čebelnjake. »Pri apiturizmu ni dovolj le prodajati med, obiskovalcem je treba ponuditi nekaj več. Čebelarstvo dviguje na nek višji nivo.« Komisija jima je podelila najvišji certifikat.

apiterapija
HB
Obiskovalci lahko v udobju lesene hiške, ki obdaja čebelnjak, kot del apiterapije vdihujejo blagodejni zrak, nasičen z eteričnimi olji, flavonoidi, medom, cvetnim prahom in propolisom, ki blagodejno vpliva na dihala in celotno telo.

Prav povezava med obema svetovoma, ki jo gostom ponujata skozi doživetje, je danes največja posebnost njune ponudbe v središču Svete Ane. Obiskovalci se ne ustavijo le ob čebelnjaku, kjer lahko povsem od blizu opazujejo čebele pri delu, temveč lahko uživajo tudi v udobju lesene hiške, kjer kot del apiterapije vdihujejo blagodejni zrak, nasičen z eteričnimi olji, flavonoidi, medom, cvetnim prahom in propolisom, ki blagodejno vpliva na dihala in celotno telo.

apiterapija
HB
»Cenim patra Simona Ašiča. Vse rastline, ki jih omenja v svojih knjigah, uspevajo tudi v našem vrtu. Sama jih pakiram v čaje in jih vključujem v naše proizvode skupaj z medom,« pove Danica med vodenjem po zeliščnem vrtu.

Spoznajo tudi ekološki vrt z okoli 250 vrstami zdravilnih rastlin, v katerega se podajajo čebele na pašo. »Čebelice tukaj pobirajo vse zdravilne učinkovine. Kar raste na vrtu, je potem tudi v medu,« pojasnjuje Danica med sprehodom po vrtu. Obiskovalci lahko obiščejo zemljanko, ki sta jo poimenovala čajnica in sta jo sama zgradila iz ostankov 200 let stare hiše, ter spoznajo čebelje pridelke in domače izdelke z zelišči in medom, pa tudi zgodbe, ki povezujejo naravo, človeka in čebele. Danes ljudje pogosto pozabljajo, zakaj so čebele zares pomembne. »Ljudje so imeli čebele od nekdaj. Nekoč so med uporabljali za hrano, kot zdravilo in sladilo.«

Ekologija kot način življenja

Preberite še

Celotna zgodba temelji na ekološki pridelavi. »Cenim patra Simona Ašiča. Vse rastline, ki jih omenja v svojih knjigah, uspevajo tudi v našem vrtu. Sama jih pakiram v čaje in jih vključujem v naše proizvode skupaj z medom,« pove Danica med vodenjem po zeliščnem vrtu, ko tu in tam utrga kakšno rastlino in pouči o njenih lastnostih in učinkovinah. Vrt, ki se izteka v gozd, dopolnjuje posevek ajde in sončnic ter sadno in medovito drevje. Ekologija po njunih besedah ni marketinška oznaka, temveč način življenja. »Tudi zato kljub temu, da sva oba stara že okrog 70 let, pri naši hiši ni tablete.«

apiterapija
HB
Zemljanko sta zgradila sama, in to iz ostankov 200 let stare hiše.

Od čebelarjev do Američanov

Ob začetkih certificiranega apiturizma so posestvo, ki se razprostira na hektarju površine, množično obiskovale skupine čebelarjev in čebelarskih društev iz Slovenije in tujine, s katerimi so si izmenjevali dobre čebelarske prakse. Danes, pravita, med obiskovalci že dolgo ne prevladujejo le čebelarji. Tudi sicer se je po epidemiji kovida po njunih opažanjih turizem precej spremenil. Pa tudi sama sta šla z razvojem ponudbe naprej. »Ni več toliko množičnega avtobusnega turizma, kot ga je bilo pred leti. Danes prihaja več samostojnih gostov, tudi družin, ki želijo nekaj več. Želijo si razvajanja.«

Od Američanov do Japoncev, Italijanov ter drugih tujih in domačih gostov, ki iščejo pristna doživetja. Obiskovalci pa si želijo več časa, osebnega stika in poglobljenih zgodb. »Manj je več. Ničesar ne skrivava. Gostje želijo posedeti, opazovati čebele in doživeti naravo. To je povsem drugače kot neka avtobusna skupina, ki ima le pol ure časa za postanek in se s predstavitvijo vseskozi mudi.« Večkrat pa na posestvu gostita tudi različna druženja in praznovanja.

Učenje se nikoli ne konča

Več v Štajerskem tedniku

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.