Zgodba, ki jo okušajo gostje z vsega sveta
Med barvami in vonjavami cvetočih zelišč in dišavnic ter brenčanjem čebel se na posestvu Jožeta in Danice Kolarič že več kot desetletje piše ena prvih slovenskih zgodb o apiturizmu, ki jo povezujeta z zeliščarstvom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko sta leta 2013 med prvimi v Sloveniji pridobila najvišji certifikat s tremi čebelicami, sta si želela ponuditi predvsem nekaj več kot zgolj čebelarstvo. Danes se svojim gostom, za katere pravita, da so vse bolj zahtevni, a je tako tudi prav, popolnoma posvetita.
»Mi smo se začeli ukvarjati z zelišči, potem pa se je pokazala še priložnost s čebelami. In smo združili zelišča in čebelarstvo,« pravi Jože Kolarič. To je bilo ravno v času, ko je Čebelarska zveza Slovenije začela s certificiranjem apiturizma – turizma z vpogledom v čebelji svet in čebelnjake. »Pri apiturizmu ni dovolj le prodajati med, obiskovalcem je treba ponuditi nekaj več. Čebelarstvo dviguje na nek višji nivo.« Komisija jima je podelila najvišji certifikat.
Prav povezava med obema svetovoma, ki jo gostom ponujata skozi doživetje, je danes največja posebnost njune ponudbe v središču Svete Ane. Obiskovalci se ne ustavijo le ob čebelnjaku, kjer lahko povsem od blizu opazujejo čebele pri delu, temveč lahko uživajo tudi v udobju lesene hiške, kjer kot del apiterapije vdihujejo blagodejni zrak, nasičen z eteričnimi olji, flavonoidi, medom, cvetnim prahom in propolisom, ki blagodejno vpliva na dihala in celotno telo.
Spoznajo tudi ekološki vrt z okoli 250 vrstami zdravilnih rastlin, v katerega se podajajo čebele na pašo. »Čebelice tukaj pobirajo vse zdravilne učinkovine. Kar raste na vrtu, je potem tudi v medu,« pojasnjuje Danica med sprehodom po vrtu. Obiskovalci lahko obiščejo zemljanko, ki sta jo poimenovala čajnica in sta jo sama zgradila iz ostankov 200 let stare hiše, ter spoznajo čebelje pridelke in domače izdelke z zelišči in medom, pa tudi zgodbe, ki povezujejo naravo, človeka in čebele. Danes ljudje pogosto pozabljajo, zakaj so čebele zares pomembne. »Ljudje so imeli čebele od nekdaj. Nekoč so med uporabljali za hrano, kot zdravilo in sladilo.«
Ekologija kot način življenja
Celotna zgodba temelji na ekološki pridelavi. »Cenim patra Simona Ašiča. Vse rastline, ki jih omenja v svojih knjigah, uspevajo tudi v našem vrtu. Sama jih pakiram v čaje in jih vključujem v naše proizvode skupaj z medom,« pove Danica med vodenjem po zeliščnem vrtu, ko tu in tam utrga kakšno rastlino in pouči o njenih lastnostih in učinkovinah. Vrt, ki se izteka v gozd, dopolnjuje posevek ajde in sončnic ter sadno in medovito drevje. Ekologija po njunih besedah ni marketinška oznaka, temveč način življenja. »Tudi zato kljub temu, da sva oba stara že okrog 70 let, pri naši hiši ni tablete.«
Od čebelarjev do Američanov
Ob začetkih certificiranega apiturizma so posestvo, ki se razprostira na hektarju površine, množično obiskovale skupine čebelarjev in čebelarskih društev iz Slovenije in tujine, s katerimi so si izmenjevali dobre čebelarske prakse. Danes, pravita, med obiskovalci že dolgo ne prevladujejo le čebelarji. Tudi sicer se je po epidemiji kovida po njunih opažanjih turizem precej spremenil. Pa tudi sama sta šla z razvojem ponudbe naprej. »Ni več toliko množičnega avtobusnega turizma, kot ga je bilo pred leti. Danes prihaja več samostojnih gostov, tudi družin, ki želijo nekaj več. Želijo si razvajanja.«
Od Američanov do Japoncev, Italijanov ter drugih tujih in domačih gostov, ki iščejo pristna doživetja. Obiskovalci pa si želijo več časa, osebnega stika in poglobljenih zgodb. »Manj je več. Ničesar ne skrivava. Gostje želijo posedeti, opazovati čebele in doživeti naravo. To je povsem drugače kot neka avtobusna skupina, ki ima le pol ure časa za postanek in se s predstavitvijo vseskozi mudi.« Večkrat pa na posestvu gostita tudi različna druženja in praznovanja.
Učenje se nikoli ne konča
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.