V Beli krajini so nedavno obeležili pomembna jubileja cerkvene in kulturne dediščine. V Gribljah in Butoraju so ob 500-letnici prve pisne omembe tamkajšnjih podružničnih cerkva slovesno zaznamovali zaključek obsežnih obnovitvenih del na cerkvah sv. Vida in sv. Marka, ki že pet stoletij predstavljata pomemben del življenja tamkajšnjih skupnosti.

V Butoraju so obnovljeno cerkev sv. Marka blagoslovili med slovesno mašo, ki jo je vodil vikar novomeške škofije Peter Kokotec ob somaševanju črnomaljsko-dragatuškega župnika Janeza Žaklja, kaplana Janeza Meglena in župnika iz Starega trga ob Kolpi Jožeta Pavlakoviča.

V pridigi je Kokotec poudaril, da cerkev ni le obnovljena stavba, ampak simbol petstoletne vere, molitve, dela in zvestobe domačinov. Spomnil je, da je bila prvič pisno omenjena leta 1526 kot ena od mejnih točk črnomaljskega mestnega ozemlja. Zahvalil se je vsem rodovom, ki so cerkev gradili, ohranjali in obnavljali.

M. G.

Predsednik sveta Krajevne skupnosti Butoraj Janez Perušič je pojasnil, da se je pobuda za obnovo začela konec leta 2022. Najprej so uredili drenažo okoli cerkve, sledila je obnova fasade, ves čas pa so sodelovali z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.

Preberite še

Kultura

Slovenski kraj, ki navdušuje z naravnimi lepotami in ustvarjalnostjo

»Cerkev je ogledalo vasi. Ko prideš v kraj, najprej vidiš cerkev in pokopališče, zato smo želeli, da je vse lepo urejeno,« je dejal Perušič.

Črnomaljski župan Andrej Kavšek je cerkev sv. Marka označil za enega najbolj prepoznavnih simbolov tega dela Bele krajine in ob tem spomnil tudi na bližajočo se 800-letnico Črnomlja in prafare, ki jo bodo obeležili leta 2028.

M. G.

Slovesno je bilo tudi v Gribljah, kjer je mašo ob 500-letnici cerkve sv. Vida daroval upokojeni novomeški škof dr. Andrej Glavan. Domačini so pred praznovanjem uredili okolico cerkve in postavili nov evharistični križ ob poti do nje.

M. G.

Alojz Štrucelj, avtor priročne publikacije o Gribljah in cerkvi sv. Vida, je poudaril, da se krajani že stoletja z zaupanjem obračajo k svojemu zavetniku.

»Tudi v najtežjih časih so se ljudje po pomoč zatekali k svetemu Vidu. Tako je tudi danes,« je dejal.

M. G.

Ob jubileju so predstavili tudi novo zgodovinsko publikacijo, ki jo je pripravil zgodovinar dr. Janez Weiss, domačini pa so z osebnimi pričevanji osvetlili življenje ob cerkvi skozi desetletja.

Bernardka Dragoš je predstavila spomine na mežnarsko družino Šimec, ki je dve desetletji skrbela za cerkev, zvonjenje, cvetje in pogrebni protokol, Anton Filak pa je obudil spomin na veliko akcijo iz leta 1998, ko so domačini z donacijami kupili novi, 700 kilogramov težki zvon ter hkrati obnovili še fasado, streho in stopnišče cerkve.

Predsednica Krajevne skupnosti Griblje Romana Husič je poudarila, da cerkev sv. Vida ostaja osrednji simbol kraja in dokaz, kako veliko lahko skupnost doseže s sodelovanjem.

M. G.

Obe jubilejni slovesnosti sta tako znova pokazali, da cerkvi v Gribljah in Butoraju nista le sakralna spomenika, ampak tudi pomembna simbola identitete, povezanosti in dediščine belokranjskih krajev.