Suša bo marsikje vzela večino letine, pridelek izginja pred očmi
Kmetje nemočno opazujejo: suša uničuje poljščine, travinje in vinograde.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dolgotrajna suša, ki se je začela kazati že spomladi, je poleti zaradi visokih temperatur in velikega izhlapevanja zelo prizadela poljščine, krmne rastline, vrtnine in travinje, ki po obsegu sestavljajo, npr. v Posavju, največjo površino kmetijskih zemljišč. Podoben vpliv suše občutijo tudi na širšem območju Dolenjske. Posledice bodo zmanjšan pridelek, slabša kakovost pridelkov in pomanjkanje voluminozne krme, poudarjajo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Novo mesto.
Najobčutljivejše so, pojasnjuje svetovalka specialistka za poljedelstvo in travništvo Mateja Strgulec, poljščine in krmne rastline z veliko potrebo po vodi v juliju in avgustu. Koruza je med najbolj prizadetimi kulturami. Že pred cvetenjem in oplodnjo je primanjkovalo vode, zato je slabše oprašena, manj zrn je oplojenih, storži so krajši in imajo manj zrn, listi se sušijo bolj zgodaj in hitreje, koruza je prezgodaj nehala rasti in se razvijati, pojasnjuje svetovalka pričakovan občuten izpad pridelka.
Po trenutnih ocenah se pri najbolj prizadetih posevkih izpad pridelka koruze giblje med 70 in 90 odstotki. Najbolj poškodovane posevke že silirajo ali mulčijo. Posebej neugodna v teh razmerah so lahka, prodnata in plitva tla Krško-Brežiškega polja in sončne hribovite lege Posavja. Na tem območju je velik del tal uvrščen v kategorije srednje do zelo velike ogroženosti za pridelavo koruze v sušnih razmerah, kot jih opredeljujejo Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave za sušo iz leta 2008, pravi svetovalka.
Med okopavinami ima vse pomembnejše mesto tudi soja, pri kateri se trenutno polnijo zrna. Ob pomanjkanju vode se ta proces močno upočasni oziroma ustavi. Stroki ostanejo lepo oblikovani, vendar so semena manjša, sploščena in ne zapolnijo celotnega prostora. Zato lahko posevek na pogled deluje dobro, a to še ne pomeni tudi dobrega pridelka, ugotavlja Mateja Strgulec, ki pravi, da so bile pri žitih posledice spomladanskega pomanjkanja vode manj izrazite, a bo pridelek vseeno manjši.
Velik izpad krme s travinja
Znatno manjši je tudi pridelek sena in silaže na travnikih. Največ škode je na lahkih in plitvih tleh ter na nagnjenih terenih.
»Izpad pridelka prve košnje marsikje dosega okoli 50 odstotkov, pri drugem odkosu se je škoda še povečala, tretjega odkosa pa na številnih površinah ne bo. Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur je travna ruša močno oslabela oziroma se je ponekod že povsem izsušila. Za zdaj ocenjujemo, da bo skupni izpad voluminozne krme s trajnega travinja dosegel približno 70 odstotkov, kar bo imelo resne posledice za živinorejske kmetije in oskrbo s krmo,« pravi Mateja Strgulec.
Živino s travnikov
Zaradi suše trava po košnji raste zelo počasi, ostaja nizka in redka. Kakovostnejše trave in detelje, ki so navadno občutljivejše za sušo, pa propadajo. V ruši se zato povečuje delež zeli, ki bolje prenašajo sušne razmere, vendar imajo pogosto slabšo krmno vrednost.
Pašniki so še posebej občutljivi, zato je treba v suši z njih pravočasno umakniti živino, da jih ne popase preveč. Preobremenitev pašnika dodatno oslabi rastline, povečuje pregrevanje in izsuševanje tal ter povzroča nastanek praznih prostorov, ki se hitro zaplevelijo.
Posledice suše bodo trajnejše. »Z zmanjšanjem pridelane rastlinske mase in vračanja organskih ostankov se zmanjšuje vsebnost organske snovi, slabša se struktura tal in njihova sposobnost zadrževanja vode. Hkrati se povečuje nevarnost erozije. Tako lahko nastane začarani krog: slabša tla zadržijo manj vode, zato so rastline ob naslednji suši še bolj izpostavljene,« pravi Mateja Strgulec.
Kako je v vinogradih
»Suša povzroča na vinski trti zmanjšano rast poganjkov in listne mase, saj rastlina zaradi pomanjkanja vode omejuje svoje življenjske procese. Posledica so manjši grozdi in manjše jagode, kar zmanjšuje skupni pridelek,« pojasnjuje svetovalec specialist za vinogradništvo pri KGZ Novo mesto Jernej Martinčič.
Pri dolgotrajni in intenzivni suši se lahko najprej sušijo spodnji listi, kasneje celi poganjki, ožgejo se jagode in grozdje dozoreva neenakomerno.
»Čeprav zmeren vodni primanjkljaj lahko ugodno vpliva na kakovost grozdja zaradi večje koncentracije sladkorjev in drugih snovi v jagodah, pa huda suša povzroča gospodarsko škodo zaradi zmanjšanega pridelka in slabšega zdravstvenega stanja trt. V skrajnih primerih lahko dolgotrajno pomanjkanje vode oslabi trto tudi za naslednje rastne sezone, v najslabšem primeru lahko rastlina tudi propade. In marsikje smo blizu tega zadnjega scenarija,« je zaskrbljen.
Na vinogradniških območjih največ škode zaradi suše ugotavljajo v mlajših vinogradih, starih do deset let, predvsem na legah s plitvimi tlemi. »Na takšnih površinah škoda ponekod dosega od 80 do 90 odstotkov, pri čemer se lahko posamezni trsi tudi sušijo. Zaradi izjemnega vodnega stresa vinogradniki v nekaterih vinogradih že odstranjujejo grozdje, da zmanjšajo obremenitev trt in jim omogočijo preživetje.
Pri starejših vinogradih so posledice nekoliko manj izrazite, vendar je pridelek kljub temu prizadet tudi do 50-odstotno. Največja škoda se pojavlja na ‘najboljših’ sončnih vinogradniških legah z lapornatimi tlemi, kjer se tla hitro izsušijo. Manj prizadeti so vinogradi na težjih tleh z večjo vsebnostjo organske snovi in boljšimi vodozadrževalnimi lastnostmi ter na manj osončenih legah.
Zanimivo je, da so se nekateri vinogradi, ki jih je letos poškodovala toča, po poškodbi dobro obrasli, zato so posledice suše na trtah tam manj izrazite. Kljub zmanjšanemu pridelku pričakujemo dobro dozorevanje lesa, kar pomeni ugodno izhodišče za pridelek v prihodnjem letu,« pravi Jernej Martinčič.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
