Zelena luč za JEK 2, toda krška občina od vlade zahteva, da ji prisluhne
Krški občinski svet je na današnji izredni seji dal zeleno luč nadaljevanju projekta JEK 2, hkrati pa je državo pozval, naj v nadaljevanju upošteva zahteve občine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Občina je oktobra lani ministrstvu za naravne vire in prostor poslala usmeritve za pripravo DPN za umeščanje JEK2 v prostor. Februarja 2026 je nato občina prejeli analizo teh usmeritev. »Ugotovili smo, da naše usmeritve niso bile upoštevane. Tudi zato smo se danes odločili povabiti vse deležnike, naj pojasnijo, kako bodo obravnavali naša stališča,« je uvodoma pred polno sejno dvorano dejal župan Janez Kerin.
Izredne seje so se poleg občinskih svetnikov med drugim udeležili tudi štirje državni sekretarji, predstavniki Gen energije, podjetja Infra, NEK-a, Mestne četrti (MČ) Krško, MČ Leskovec in drugi. Vlada naj bi sicer sklep o pripravi DPN sprejela na jutrišnji seji v Brežicah.
Občina: Niso nas upoštevali
Usmeritve občine v veliki meri sledijo resoluciji o JEK2, ki jo je občinski svet sprejel v začetku oktobra lani. Občina je v njih izrazila pričakovanje, da bo umeščanje JEK2 načrtovano tako, da se bo v čim manjši meri posegalo v življenjski prostor mesta, največ nasprotovanj pa je bilo v zvezi z izbrano zahodno lokacijo, ki je bližje mestnemu jedru Krškega.
Od GEN energije kot investitorice so zato zahtevali ponovno ovrednotenje tehničnih rešitev tudi za vzhodno lokacijo. Nasprotujejo tudi 190 metrov visokemu hlaidlnemu stolpu, ki bi po njihovem mnenju močno vplival na kakovost bivanja prebivalcev.
Omenjena analiza, ki jo je občina prejela v začetku februarja, pa mnogih njenih usmeritev ne upošteva ali pa jih upošteva le delno. Zato je župan predlagal sklep, da občinski svet sicer da zeleno luč nadaljevanju projekta, hkrati pa državo pozove, naj v nadaljevanju upošteva njihove zahteve. Takšen sklep so nato občinski svetniki sprejeli z 18 glasovi, devet pa se jih je vzdržalo.
»Ker je sam postopek sprejemanja DPN večfazen, imamo v rokah še vedno določene varovalke. S tem sklepom smo dali tudi jasno vedeti, da želimo sočasnost priprave DPN in razvojnega zakona,« je po seji dejal Kerin. Kot eno od morebitnih varovalk v skrajnem primeru omenja tudi referendum.
Levičar: Zaupajmo domačim strokovnjakom
Kot je pojasnil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so temeljito analizirali obe mikrolokaciji. »Verjemite, če bi bilo mogoče, bi zadevo umikali čim dlje od mesta. Še vedno pa je varnost lokacije prvi predpogoj, da sploh lahko začnemo iskati družbeno sprejemljivost. Zaupajmo domačim strokovnjakom, ki znajo povedati, katera lokacija je varnejša. Če ne bomo verjeli svoji, domači stroki, potem je morda bolje, da kar zaključimo,« je dejal.
Levičar se strinja z občino in svetniki o nujnosti sočasnega razvoja projekta JEK2 in razvojnega zakona za Posavje. »Ko bo sem prišlo 3500 delavcev, mora biti regija pripravljena s celotno družbeno infrastrukturo, od zdravstvenih domov, stanovanj do vrtcev, šol, prometne infrastrukture. Če DPN in razvojni zakon ne bosta šla z roko v roki, bo to tveganje za projekt.«
Po besedah Srečka Đurova, državnega sekretarja na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, naj bi bil zakon sprejet, še preden bo pripravljen dopolnjen predlog DPN, kar je sicer tudi zahteva občine in regije.
Glede nekaterih pomislekov svetnikov, ali ne bi ne bi bilo bolj modro odločitve o DPN prepustiti naslednji vladi, pa je Levičar odvrnil, da bi to zagotovo pomenilo podaljšanje postopkov za pol leta. »Vsekakor pa je to projekt naslednjih štirih ali petih vlad,« je še dejal.
Pomisleki svetnikov
Občinski svetnik Boštjan Pirc (SLS) je poudaril, da bo to največji projekt v zgodovini Slovenije. »Za Krško bo to velikanska sprememba, ki se bo odražal v vsakodnevnem življenju občanov, saj bo prinesla ogromno novih ljudi. Zato moramo biti nanjo kar najbolje pripravljeni,« je dejal. »Z odnosom države do naših usmeritev pa nismo najbolj zadovoljni. Zato res potrebujemo še dodatne varovalke, da bo lokalna skupnost dobila, kar si zasluži, kajti Krško bo za sto let obremenjeno z novimi vsebinami.«
Mitja Omerzu (Lista Dušana Šiška - Energično za Krško) je spomnil na omenjeno resolucijo, v kateri je občina med drugim zapisala, da je potrebno izdelati podrobno študijo obeh možnih lokacij, pri čemer »kriterij ekonomike ne sme prevladati nad ostalimi.« »Kar smo se mi z resolucijo zavezali, so vsi povozili,« je dejal.
Po besedah poslovnega direktorja Gen energije Bruna Glaserja je pot do sprejema uredbe o DPN še dolga. »Na tej poti pa ima občina na voljo še mnogo varovalk in še veliko bo možnosti, da se določene stvari uskladijo,« je dejal.
Glaser: Vzhodna lokacija nesprejemljiva
Glede vzhodne lokacije pa je svetnikom predstavil dodatne analize. Največja težava pri vzhodni lokaciji je, kot je dejal, sam teren, ki je s stališča jedrske varnosti povsem nesprejemljiv in je takšen objekt na njem nemogoče izvesti. »Zato je izločitev vzhodne lokacije iz nadaljnje obravnave povsem utemeljena. Ne gre za ekonomiko, pač pa za to, da je ta lokacija nesprejemljiva s stališča jedrske varnosti,« je ponovil. Glede pomislekov svetnikov o hladilnem stolpu je povedal, da so odprte še vse možnosti.
Tako Levičar kot državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Miran Gajšek sta ob tem zagotovila, da država projekta ne bo peljala naprej brez soglasja lokalne skupnosti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
