M. G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Že več kot tri desetletja se v poletnem času kulture in zabave željni Metličani ter obiskovalci od drugod »vzpenjajo« na metliški grad, na katerem se za nekaj ur prepustijo glasbi, plesu, igri in druženju. Eden najprepoznavnejših poletnih festivalov »Pridi zvečer na grad« je bil obujen pred 34 leti v Ljudski knjižnici Metlika, ki jo je takrat vodila Anica Kopinič, prva predsednica prireditvenega odbora.

Danes je ena ključnih oseb, ki skrbijo, da se tradicija poletnih kulturnih prireditev nadaljuje, Marta Strahinič, dolgoletna članica prireditvenega odbora in njegova predsednica od leta 2010. Letošnji program, ki so ga sooblikovali knjižnica, metliški Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), Zavod Metlika, Mestna skupnost in društva, obsega 16 dogodkov, štiri med njimi za otroke.

»Da so se prireditve obdržale tako dolgo, pripisujem predvsem kakovostnemu, raznolikemu programu, zavzetosti prireditvenega odbora in zaposlenih v knjižnici, podpori lokalne skupnosti ter sponzorjev in donatorjev,« pravi.

Sicer pa je Strahinič tesno povezana z metliško knjižnico, kjer je bila prvih pet let edina zaposlena, leta 2009 pa je prevzela njeno vodenje. »Vsak začetek je težek, a hkrati zanimiv in poln izzivov,« se Marta spominja svojih začetkov v knjižnici. Danes je ponosna na marljive in strokovne sodelavce ter številne projekte, s katerimi so v Metliki po njenem mnenju marsikje orali ledino. Kar nekaj projektov so izvedli v sodelovanju s Tonijem Gašperičem.

Začeti je treba zgodaj

Meni, da je branje treba približati otrokom že zelo zgodaj. »Kdor v otroštvu vzljubi knjigo in pridobi bralne navade, bo ostal zvest knjigi in branju vse življenje,« poudari pomen branja že pri najmlajših. Zato je posebej pomembna predšolska bralna značka, katere začetnica v občini Metlika je prav Strahinič in zaradi katere marsikateri otrok prvič prestopi prag knjižnice ter pozneje postane njen redni uporabnik. Danes jo izvajajo v sodelovanju z otroškim vrtcem in društvom prijateljev mladine.

Za Rome

Posebej ponosna je tudi na projekt širjenja bralne kulture med romsko populacijo »Romi, povabljeni v knjižnico,« ki so ga začeli leta 2003. »Začetki niso bili lahki, a z vztrajnim delom smo cilj dosegli. Rome smo s pravljicami, z delavnicami in s predstavami vabili v knjižnico, obiskovali pa smo jih tudi v romskih naseljih,« pravi. Projekt je prejel nagrado IRA (The International Reading Association) za inovativni projekt za promocijo branja v Evropi 2011.

Istega leta je Strahinič prejela priznanje slovenske sekcije IBBY za promocijo mladinske književnosti in branja, leta 2024 pa priznanje sončnica na rami za spodbujanje veselja do branja. Dolgoletno prizadevno širjenje bralne kulture je leta 2022 Občini Metlika prineslo naziv »branju prijazna občina«. Pri tem Strahinič poudarja sodelovanje knjižnice, šol, vrtca, društva prijateljev mladine, posameznikov in občine. Metlika je po številu zlatih bralcev že vrsto let v slovenskem vrhu, posebnost občine pa je tudi bralna značka za vse generacije, od predšolskih otrok do odraslih.

Pisanje

Svoje poslanstvo je povezala tudi s pisanjem. Avtorska slikanica za otroke »Radovedni zajček v knjižnici« na igriv način v verzih vabi k branju in obisku knjižnice. V Metliki jo prejme vsak novorojenček.

Sledi svojega dela je pustila tudi z urejanjem publikacij, napisala je številne strokovne in poljudne članke. Aktivna je v številnih društvih, sodeluje pri kulturnih in turističnih projektih občine.

Kdaj nova knjižnica?

Ob vseh uspehih pa ostaja odprto vprašanje prihodnosti nove knjižnice v Metliki, ki jo pesti prostorska stiska. Nazadnje so jo prenovili in razširili leta 1997, od takrat pa se njena osnovna kvadratura ni več spremenila. Dokumentacija za obnovo stavbe na Pungartu je bila izdelana že leta 2016, vendar se po delni obnovi leta 2021 prenova ni nadaljevala.

»Žalosti me, ko gledam starejše ali gibalno ovirane uporabnike, ki ne morejo priti v knjižnico,« izpostavi še eno težavo. Kdaj bo Metlika dobila sodobnejšo, dostopnejšo knjižnico, ne ve. A kot dodaja: »Upanje umre zadnje.«

In prav vztrajnost je skupni imenovalec njenega dela v knjižnici pa tudi v kulturi in prostovoljstvu.