Razsvetljeno Novo mesto: Pretepači, ponarejevalci in pijanci
Obdobje razsvetljenstva v Novem mestu sta someščanom predstavila zgodovinarja Matjaž Štih in Mitja Sadek.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razsvetljeno Novo mesto so v Gogi naslovili letošnji že tradicionalni pogovor Vesne Kelbl o zanimivih temah iz zgodovine Novega mesta z zgodovinarjema Mitjo Sadkom in Matjažem Štihom.
Kot že naslov pogovora namiguje, je bil tokrat govor o obdobju razsvetljenstva, o osemnajstem stoletju, dobršen del katerega je našim deželam vladala Marija Terezija, ki je močno povezana tudi z Novim mestom, ki je z njenimi reformami, predvsem šolsko, veliko pridobilo in se začelo izvijati iz stopetdesetletne krize, v katero je padlo, ko jo njeno vlogo centra boja proti Turkom prevzel Karlovec.
Gosta sta v uvodu predstavila širši okvir razsvetljenske zgodbe v monarhiji, se posebej posvetila Mariji Tereziji ter njenemu sinu in nasledniku Jožefu II. ter njunim številnim reformam, potem pa sta se se posvetila Novemu mestu v njenem času.
Kot je pojasnil Mitja Sadek, je bilo Novo mesto od svoje ustanovitve prvih 200 let perspektivno. Tu je bila pomembna trgovska postojanka vse do ustanovitve Karlovca, ki je prevzel njegovo vlogo, čemur je sledilo, kot se je izrazil Sadek, 150 let kuge in lakote.
»Slovenci do šolske reforme Marije Terezije nismo imeli javnega šolstva, ves pouk pa je potekal v samostanih, v Novem mestu predvsem v frančiškanskem in krajši čas tudi v kapucinskem. Štiri leta po odredbi Marije Terezije o obveznem šolstvu je leta 1778 Novo mesto dobilo 4-letno glavno šolo, ki so jo obiskovali le dečki, na njej pa so učili frančiškani, ki so imeli takrat že 40 let izkušenj s poučevanjem v gimnaziji.
Prvo dekliško šolo je Novo mesto dobilo leta 1816, a je imela ta ves čas težave s prostori, dokončno pa je bilo šolanje deklet urejeno šele leta 1929, ko je bila zgrajena današnja OŠ Center,« je novomeški šolski sistem v preteklosti pojasnil Sadek.
Do ustanovitev novomeške gimnazije je prišlo po posredovanju meščanov pri vicedomu grofu Henriku Orzonu, da je mesto v krizi, on pa jim je svetoval, da naj ustanovijo gimnazijo.
»Meščani so hitro zavohali biznis, saj so morali dijaki nekje stanovati in se prehranjevati, tako da so Marijo Terezijo prosili za ustanovitev tako imenovanih latinskih šol. Učni jezik v takratnih gimnazijah je bil latinski, poleg latinščine pa so se dijaki učili še nekaj malega zgodovine in aritmetike, saj je veljalo, da če znaš latinsko, si izobraženec,« je dodal Sadek.
Marija Terezija je Novomeščane uslišala in pred 280 leti ustanovila novomeško gimnazijo. Za stavbo je moralo poskrbeti mesto, za učiteljski kader pa so poskrbeli frančiškani, ki jih je plačevalo mesto. Prvi dijaki so prišli iz drugih gimnazij iz vse monarhije, celo iz Tirolske. Večina dijakov je prihajala iz plemiških in bogatejših meščanskih družin, nekaj pa je bilo tudi posebej nadarjenih dečkov iz nižjih slojev, ki so jim študij omogočili meceni.
Po virih sodeč, med meščani gimnazijci niso uživali prav velikega ugleda, saj so veljali za pretepače, pijance in za ponarejevalce, po končani gimnaziji pa je večina nadaljevala študij teologije v Ljubljani, ki je bil tam edini študij, ali pa na Dunaju in Gradcu.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
