Milan Glavonjić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Medtem ko pristojni še ugotavljajo vzroke za pogin rib, domačini in naravovarstveniki opozarjajo na pomanjkljiv nadzor in neusklajeno ukrepanje občin ob reki.

Kolpa je ena največjih naravnih in turističnih vrednot območja od Osilnice do Metlike. Skrb za njeno čistost zato ne bi smela biti omejena le na poletno sezono, temveč bi morala biti skupna odgovornost vseh lokalnih skupnosti ob reki, tudi tistih na hrvaški strani.

»V društvu Kupa se še kako zavedamo, kaj ta krasotica pomeni za našo dolino. Že vrsto let skupaj s Turistično-športnim društvom Kostel skrbimo za njeno čistost in pri tem smo lahko vzor drugim ob Kolpi,« pove predsednik društva Kupa Davorin Klobučar iz Broda na Kolpi in ob tem opozarja na težave, ki jih imajo v bližjem naselju Gusti Laz, kjer živi romska skupnost.

Le nekaj deset metrov od Kolpe in v bližini kopališča naj bi posamezniki sežigali avtomobilske gume in kable. Pri tem nastajajo gost dim in škodljivi izpusti, motorno olje pa odteka v zemljo, od koder ga deževnica spira proti reki. »Mi opozarjamo, premakne pa se ne nič,« je razočaran.

Pogin pri Preloki

Oljni madeži sicer vzbujajo skrb, a po doslej znanih podatkih niso povezani s poginom rib, ki so ga sredi prejšnjega tedna opazili nižje po toku, v bližini Preloke, na območju Krajinskega parka Kolpa. Ob nizkem vodostaju se je na gladini pojavila pena, po reki pa so priplavale tudi poginule ribe. Takšen pojav lahko kaže na obremenitev ali onesnaženje vode, lahko pa je posledica drugih dejavnikov, med drugim pomanjkanja kisika ob visokih temperaturah in nizkem vodostaju.

»Videno sem takoj prijavila na številko 112 in zahtevala prihod mobilnega laboratorija. Tri dni pozneje še nismo dobili informacije, ali so ukrepali oziroma odkrili morebiten vir onesnaženja. Tudi analize običajno trajajo več dni,« je povedala direktorica Krajinskega parka Kolpa Vesna Fabjan.

V soboto se je pogovarjala tudi z ribiči, ki so odšli na teren. Ti so zaznali dve poginuli ribi, sama pa jih je opazila sedem. O vzroku za zdaj ne želijo ugibati, kot eno od možnosti pa omenjajo pomanjkanje kisika v vodi zaradi vročine in nizkega vodostaja.

Nadzor je treba okrepiti

Vesna Fabjan ob tem opozarja, da bi bilo treba nadzor ob Kolpi okrepiti. Krajinski park že usposablja naravovarstvenega nadzornika, po njenem mnenju pa bi morali črnomaljski občinski svetniki opraviti tudi vsebinsko razpravo o prometnem režimu ob reki, pristojnostih medobčinskega redarstva ter o vlogi občinske inšpekcije in policije.

Predlaga, da bi redarstvu zagotovili ustreznejša pooblastila oziroma učinkovitejše razmere za delo na terenu. Ocenjuje namreč, da so se po prenosu nalog na skupno medobčinsko upravo Dolenjske in Bele krajine razmere poslabšale.

»Ne smemo privoliti v nered po zgledu drugih občin. Nasprotno, druge občine bi se morale pri urejanju občutljivih naravnih in turističnih območij zgledovati po nas,« je poudarila.

Za skupen in enovit režim

Črnomaljski župan Andrej Kavšek se strinja, da zgolj formalnopravno usklajevanje predpisov ne zadostuje, če se pravila v praksi ne izvajajo dosledno in enotno.

»Rečna dolina Kolpe ni omejena na območje ene občine, temveč gre za povezano in turistično zelo obiskano območje, kjer se prometni režimi in pravila ravnanja prepletajo med več občinami,« je poudaril. Po njegovem mnenju bi lahko razdrobljeni pristopi posameznih občin povzročili nejasnosti, zmedo med obiskovalci in otežili nadzor na terenu.

Cilj bi zato moral biti čim bolj usklajen in poenoten režim na širšem območju Kolpe, z jasnimi in razumljivimi pravili za vse uporabnike prostora, ne glede na to, v kateri občini so.

Toda brez sodelovanja hrvaških občin ob Kolpi bo takšno celovito varovanje reke težko uresničljivo.