Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nekateri jo spijejo še pred prvo izgovorjeno besedo, drugi ob njej prelistajo časopis ali poklepetajo s prijatelji. Kava je za mnoge vsakdanji obred, povabilo »Greva na kavo?« pa pogosto pomeni precej več kot zgolj naročilo napitka.

Danes, 1. oktobra, praznujemo mednarodni dan kave, ob katerem pogled v statistiko razkriva tudi manj dišečo plat te navade – njeno ceno.

V trgovini dražja za skoraj tretjino

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo treba leta 2025 za kilogram klasične kave v trgovini odšteti povprečno 16,20 evra, kar je bilo 32,9 odstotka več kot leto prej.

Podražila se je tudi kava v lokalih, vendar manj izrazito. Skodelica espressa je lani v Sloveniji stala povprečno 1,86 evra, oziroma 6,9 odstotka več kot predlani. Gre za povprečne cene, zato je lahko račun v posameznem lokalu ali trgovini seveda drugačen.

Za kilogram 103 minute dela

Kako se je podražitev poznala glede na plače? Po izračunih SURS je bilo treba za kilogram klasične kave lani delati povprečno 103 minute – uro in 43 minut. Leto prej je za enak nakup zadostovalo 22 minut manj.

S povprečno mesečno neto plačo je bilo mogoče kupiti 99 kilogramov kave, kar je 26 kilogramov manj kot predlani. Tolikšne zaloge si doma najbrž ne dela prav veliko ljudi, primerjava pa pokaže, da je kava postala manj dostopna tudi glede na povprečno plačo.

Podražitve tudi drugod po Evropi

Slovenija pri rasti cen ni izjema. Po podatkih Eurostata, ki jih navaja SURS, je bila kava v Evropski uniji decembra lani v povprečju 18,4 odstotka dražja kot decembra leto prej. V Sloveniji je bila rast 19-odstotna.

Največjo podražitev so zaznali na Slovaškem, kjer je dosegla 28,7 odstotka, najmanjšo pa na Portugalskem, kjer so se cene zvišale za 6,3 odstotka.

Ta primerjava se nanaša na decembrske cene kave, medtem ko skoraj tretjinska podražitev kilograma klasične kave v slovenskih trgovinah izhaja iz primerjave letnih povprečnih cen.

Italija ostaja evropska velesila pražene kave

V Evropski uniji so lani proizvedli nekaj več kot 1,5 milijona ton pražene kave, vredne skupno 17 milijard evrov. Največ so je proizvedli v Italiji – približno 473 tisoč ton. Sledili sta Španija in Nizozemska.

Med državami zunaj Unije sta bili najpomembnejši dobaviteljici Brazilija in Vietnam. Prva je predstavljala 34 odstotkov vrednosti uvoza kave v EU, druga petino.

Slovenija je lani uvozila 20.398 ton kave v vrednosti 138 milijonov evrov. Vrednostno je največ uvoza prišlo iz Brazilije in Italije, največ slovenskega izvoza kave pa je bilo namenjenega na Hrvaško.

Za skodelico je tudi zgodba ljudi

Mednarodni dan kave ni le priložnost za dodatno skodelico. Opozarja tudi na pomen kave v svetovnem gospodarstvu ter na prizadevanja za pravičnejše in bolj trajnostne razmere pri njeni pridelavi, predelavi in potrošnji.

Pri nas se s predelavo čaja in kave ukvarja vse več podjetij. Po podatkih SURS jih je bilo leta 2024 72, kar je 37 več kot desetletje prej. Istega leta je poslovalo tudi 446 slaščičarn in kavarn, 134 več kot leta 2014.

Kava torej ostaja razlog za posel, druženje in kratek premor. Če jo boste danes komu skuhali, ji lahko dodate še nekaj, česar statistika ne meri – čas za pogovor.