Če imate radi lazanjo, morate preizkusiti še to italijansko klasiko
Vincisgrassi je italijanska klasika, ki jo pogosto primerjajo z lazanjo. A bogatejši ragu, drugačno testo in zanimiva zgodovina jo postavljajo v povsem svojo kategorijo.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na prvi pogled je videti kot lazanja, vendar Italijani hitro poudarijo, da gre za povsem drugo jed. Izvira iz italijanske dežele Marke, predvsem iz okolice Macerate in Ancone, kjer jo že stoletja pripravljajo ob družinskih praznikih, nedeljskih kosilih in posebnih priložnostih. Zaradi bogate mesne omake, številnih plasti testenin in dolge priprave velja za eno najbolj razkošnih regionalnih specialitet daleč naokrog.
Dolga tradicija, ne povsem znan izvor imena
Prvi znani zapis o jedi se pojavi leta 1776 v kuharski knjigi Il cuoco maceratese, vendar se je recept s časom precej spreminjal. Današnja različica je postala simbol kuhinje dežele Marke, kjer jo številne družine še vedno pripravljajo po receptih, ki se prenašajo iz roda v rod.
Ime jedi spremlja več teorij. Najbolj razširjena pravi, da je nastala v čast avstrijskemu generalu Alfredu von Windisch-Graetzu, ki se je konec 18. stoletja v Markah bojeval proti Napoleonovi vojski. Po tej razlagi naj bi lokalni kuhar njegovo ime poitalijanil v vincisgrassi.
Nekateri raziskovalci pa menijo, da ime izvira iz lokalnega narečja. Beseda vinci naj bi se nanašala na trakove svežih testenin, sgrassi pa na bogat nadev iz mesa, bešamela in drugih sestavin.
Zakaj vincisgrassi ni isto kot lazanja?
Čeprav sta si jedi podobni, je med njima več pomembnih razlik. Največja razlika je ragu, ki je bistveno bogatejši od klasičnega bolonjskega. Tradicionalno vsebuje govedino in svinjino, pogosto pa tudi piščančjo drobovino, kot so jetrca in želodčki, pršut, v nekaterih različicah pa celo telečje priželjce, možgane ali tartufe. Omaka se kuha več ur, zato razvije zelo poln in intenziven okus.
Drugačno je tudi testo. Poleg moke in jajc nekateri tradicionalni recepti vsebujejo še malo marsale ali drugega vina, ki testu doda nežno aromo. Sledijo številne tanke plasti testenin, med katerimi se izmenjujejo ragu, bešamel, nariban parmezan in koščki masla.
Vsaka družina ima svoj recept
Kot pri večini italijanskih tradicionalnih jedi tudi za vincisgrassi ni enega samega pravilnega recepta. Nekatere družine uporabljajo le drugačno kombinacijo mesa, druge dodajo drobovino, tretje prisegajo na tartufe, sodobnejše različice pa jed nekoliko poenostavijo in jo približajo lazanji. Takšna je tudi naša:
Jed, ki dokazuje, da tradicija nikoli ne gre iz mode
Vincisgrassi je veliko več kot le različica lazanje. Je jed z bogato zgodovino, ki odraža kulinarično dediščino italijanske dežele Marke in spoštovanje do počasne priprave, kakovostnih sestavin ter družinskih receptov.
Čeprav zahteva nekaj več časa in truda, je rezultat razkošna jed z bogatim okusom, ki je kot ustvarjena za nedeljsko kosilo ali posebno priložnost.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
