Slivova juha: stara štajerska posebnost, ki jo danes poznajo le redki
Slivova župa, češplova juha ali čvečkova župa je štajerska kulinarična posebnost, ki počasi tone v pozabo. Čas je, da vas spomnimo na to jesensko jed.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slive v jušniku se morda zdijo kot nenavaden prizor, a na vzhodu Slovenije so jih od nekdaj pripravljali tudi tako. Zrele slive niso končale le v cmokih, marmeladi in pecivu, temveč so jih kombinirali tudi z mlekom, moko in prosom, ponekod pa so jih združili celo s krompirjem.
Slivova župa je bila skromna jed, ki je nahranila vso družino. Podobno jed so ponekod poznali tudi kot češplovo ali čvečkovo župo, pa tudi slivov močnik, recept pa se je od hiše do hiše precej razlikoval, saj so gospodinje jed pogosto prilagodile razmeram v domači shrambi.
Kot številne domače jedi se tudi slivova župa običajno pripravlja brez natančnega recepta in brez tehnice, zgolj po okvirnih navodilih, ki so nam jih predali predniki. Slivova župa običajno vključuje razkoščičene slive, ki jih pokuhamo, nato pa jim dodamo podmet, ki ga pripravimo iz mleka in moke. Ponekod jed pripravljajo izključno iz češpelj, ponekod uporabijo tudi suhe slive, vanjo nekateri vmešajo prežganje, dodajo ji proso, kislo mleko ali smetano ali pa jo popestrijo z nudlči. Podobne jedi so ponekod pripravljali tudi iz drugega sezonskega sadja, predvsem jabolk in hrušk.
Slivova juha, ki je bila lahko tudi sladka
Pri današnji predstavi o juhi se hitro pojavi še eno vprašanje: je bila slivova župa slana ali sladka? Odgovor ni tako preprost. Osnova iz sliv je lahko vsebovala sol in sladkor hkrati, končni okus pa je bil odvisen od količine obojega. Nekateri so jo pripravljali precej sladko, drugi manj. Tudi zato je slivova juha zanimiv primer starega načina prehranjevanja, pri katerem meja med sladkim in slanim ni bila tako stroga, kot je danes. Sadje ni bilo rezervirano za konec obroka. Lahko je bilo njegov glavni del.
Posebej lepo je videti, kako hitro se ob njej vrnejo družinski spomini. Nekdo se spomni mamine različice z mlekom, drug babičine s smetano, tretji pove, da so ji doma pravili čvečkova župa. Nekdo se spomni vijoličaste juhe z mlečnim podmetom, drugi mlečne juhe z drobnim testom, tretji slajše različice s cimetom. Pri nekom so jo jedli s kruhom, drugje s krompirjem, spet drugje je bila dovolj nasitna že sama po sebi.
Pri slivovi juhi ne gre toliko za vprašanje, kateri recept je pravi, ampak predvsem za občutke, ki jih je prebudila – ti so poklon nekim drugim časom. In morda ravno pravšnja motivacija, da nenavadno juho znova preizkusimo.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
