Ratatuj je poletna klasika, ki je letos res ne smete izpustiti
Bučke, jajčevce, paprike in paradižnik je najbolje porabiti za ratatuj. Z našimi nasveti bo dišal kot v Provansi in navdušil že s prvim grižljajem.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ratatuj (ratatouille) je provansalska jed, ki je osvojila naša srca in filmska platna, hkrati pa dokazala, da se da iz preprostih sestavin narediti veliko zgodbo. Ta preprosta provansalska jed vedno znova navduši z bogatim okusom, omamno aromo in čudovito barvitostjo. Poleg tega je eden najboljših načinov, kako porabiti poletne viške zelenjave.
Od provansalskih vrtov do svetovne kulinarične uspešnice
Ratatuj (francosko ratatouille) izvira s francoskega juga, natančneje iz Nice, kjer ga poznajo tudi kot ratatouille niçoise. Ime za jed izvira iz francoskega glagola touiller, ki pomeni mešati. Sprva beseda namreč ni označevala znamenite jedi, temveč preproste zelenjavne "zmešnjave", pripravljene iz sezonskih pridelkov in ostankov. Takšen je bil tudi prvi ratatuj. Bil je kosilo preprostih podeželanov, ki so poleti izkoristili vse, kar je dozorelo na vrtu. Danes velja za eno najbolj prepoznavnih provansalskih jedi, še vedno pa ostaja zvest svojemu bistvu: najboljši je takrat, ko uporabimo res zrelo, sezonsko zelenjavo.
Animirani film, ki je ratatuj ponesel med svetovne zvezde
Pisane rezine zelenjave, zložene v umetelne spirale, ki jih danes povezujemo z ratatujem, niso del prvotnega recepta. Francoski kuharski mojster Michel Guérard je leta 1976 predstavil recept za confit bayaldi, pri katerem je tanke rezine nepopražene zelenjave zložil v elegantne plasti. Prav ta različica je pozneje navdihnila ameriškega chefa Thomasa Kellerja, ki je kot kulinarični svetovalec sodeloval tudi pri nastanku recepta za animirani film Ratatouille.
Po zaslugi simpatičnega kuharja Remyja je ratatuj spoznalo na milijone ljudi po svetu. In če smo se kaj naučili od nadobudne podgane z visokoletečimi cilji, je, da se lahko prav vsak nauči kuhati, če si to zares želi. Zato le zgrabimo za kuhalnico!
Skrivnost popolnega ratatuja ni v receptu, ampak načinu priprave
Priprava ratatuja ni zapletena, zahteva pa nekaj časa. Klasična različica predvideva, da vsako vrsto zelenjave posebej popečemo, šele nato vse skupaj počasi dušimo ali spečemo v pečici. Tako vsaka sestavina ohrani svoj značaj, okusi pa se na koncu povežejo v harmonično celoto.
Najpomembnejša je izbira zelenjave. Bučke, jajčevci, paprike, paradižnik, čebula in česen morajo biti zreli, čvrsti in polnega okusa. Jed nato zaokrožimo s provansalskimi zelišči, kot so timijan, rožmarin, bazilika in lovor.
Triki, ki jih uporabljajo tudi kuharski mojstri
Podrobnosti, ki naredijo veliko razliko:
- Paprike lahko pred pripravo opečemo in jim odstranimo kožico. Tako bo jed dobila prijetno dimljeno aromo in bogatejši okus.
- S ščepcem sladkorja in nekaj kapljicami kisa bomo poudarili sladkost paradižnika in lepo uravnovesili celotno jed.
- Z ratatujem ne smemo hiteti. Zelenjava se mora res zmehčati, zato jo dušimo ali pečemo počasi pri nizki temperaturi.
- Oljčno olje je eden ključnih gradnikov okusa. Med pripravo ga lahko dodamo večkrat, nekaj kapljic pa še tik pred postrežbo.
Zakaj ga je vredno pripraviti prav zdaj?
Poletje je čas, ko so bučke, paprike, jajčevci in paradižnik najbolj aromatični, pogosto pa tudi najugodnejši. Če imamo zelenjavni vrt, je ratatuj eden najboljših receptov za izkoristek obilnega pridelka.
Prav zato ratatuj številni pripravljajo v večjih količinah. V hladilniku ostane odličen tri do štiri dni, brez težav ga lahko tudi zamrznemo. Nekateri celo prisegajo, da je naslednji dan še okusnejši, saj se vsi okusi med seboj še lepše povežejo.
Kako ga postrežemo?
Ratatuj je lahko samostojen poletni obed s hrustljavo popečeno bageto, odlično pa se poda tudi k rižu, krompirju, pečenim ribam ali mesu. Ostanke lahko uporabimo kot omako za testenine, nadev za slane pite ali bruskete oziroma kot zelenjavno prilogo ob žaru.
Ratatuj je le začetek okusnega potovanja po Sredozemlju
Če vas navdušujejo jedi iz poletne zelenjave, se lahko odpravite še na kulinarično raziskovanje drugih sredozemskih kuhinj. V Provansi na podoben način pripravljajo tudi bohémienne, Italijani poletno zelenjavo vključijo v peperonato, ciambotto in caponato, Baski radi pripravijo piperado, v španski La Manchi pa postrežejo pisto manchego. Grki pripravljajo briam, Turki menemen in šakšuko, na Balkanu pa sta dobro poznana džuveč in sataraš. Nekatere od naštetih jedi obogatijo z jajci, druge s klobaso, vsem pa je skupno to, da slavijo najboljše, kar ponuja poletje.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.