Polenta ni samo hitra priloga: tako jo lahko spremenimo v pravo poslastico
Med okusne, enostavne, zdrave in poceni jedi, ki jih lahko pripravljamo vse leto, spada polenta, stara italijanska kmečka jed iz koruznega zdroba z zelo dolgo tradicijo.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Koruzna polenta velja za jed, ki jo zna pripraviti tudi popoln kuharski analfabet – tisti, ki kuhalnico zgrabi kot lopato. Zlasti ko gre za instantno različico, ki na zavojčku obljublja pripravo v le nekaj minutah. Nekoliko drugače pa je, če polento pripravljamo na običajen način, po starem, iz običajnega koruznega zdroba. Tako nastane bistveno okusnejša jed kot iz instantne različice, priprava pa že zahteva za kanec več znanja.
Že stari Rimljani so pripravljali gosto žitno kašo, imenovano puls, vendar koruze takrat še niso poznali. Ta je v Evropo prišla šele po odkritju Amerike, v severni Italiji pa se je postopoma začela uveljavljati v 16. stoletju. Koruzna polenta, kot jo poznamo danes, se je navezala na to staro italijansko tradicijo priprave gostih žitnih kaš. Podobno jed (kašo iz koruznih zrn) so sicer še pred prihodom Evropejcev kuhali v Srednji in Južni Ameriki, dandanes pa tudi tam pripravljajo polento na italijanski način.
Tudi ime polenta je precej starejše od koruzne različice jedi: izhaja iz latinske besede polenta, ki je označevala ječmenovo moko oziroma jed iz nje.
Tudi belo polento poznamo že stoletja
Pri naših sosedih ima polenta zelo dolgo tradicijo. Med tradicionalnimi različicami je tudi bela polenta, značilna predvsem za Benečijo, ki jo pripravljamo iz belega koruznega zdroba. Polenta torej ni nujno rumena. Barva je odvisna od sorte koruze, saj poznamo koruzo z zrni različnih barv.
Iz koruznega zdroba pri nas pogosto pripravljamo tudi žgance.
Lahko jo oplemenitimo, ohlajeno popečemo ...
Polenta lahko služi kot osnova za kopico prigrizkov. Jemo jo lahko vročo, sveže skuhano, lahko pa tudi hladno ali celo mrzlo – v hladilniku pokrita mirno počaka nekaj dni. Lahko jo skuhamo zjutraj, je nekaj porabimo za zajtrk, preostalo pa nadevamo v široko posodo, pogladimo površino in postavimo na hladno. Takšno lahko pozneje ali v naslednjih dneh, ko se dodobra strdi, narežemo, kose popečemo, lahko jih celo spaniramo in ocvremo.
Pečena (in tudi kuhana) polenta je namreč po krivici prezrta delikatesa, ki v imenitnih jedeh zlahka nadomesti krompir, riž, testenine in druge priloge. Kadar kuhamo polento, ki jo bomo uporabili kot prilogo, se lahko prepustimo domišljiji in vanjo zakuhamo denimo drobno nasekljan sušeni paradižnik, nastrgan sir, odlični so tudi sesekljani sveži vršički rožmarina in še bi lahko naštevali. Okus ji lahko izboljšamo tudi tako, da manjši del vode nadomestimo z mlekom.
In še dragocen namig: kadar kuhamo golaž v kotlu, kose hladne polente pomažemo z oljem (še bolje pa z maščobo z gladine golaža), jih zavijemo v aluminijevo folijo in spečemo v žerjavici.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
