Ena vrtnina, neskončno možnosti za okusne poletne jedi
Kar 95 odstotkov paradižnika sestavlja tekočina, kar pomeni, da odlično hidrira telo in pomaga pri uravnavanju telesne temperature, zato ga poleti naravnost obožujemo.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med vsemi poletnimi pridelki ima paradižnik prav posebno mesto, saj velja za eno najboljših živil za vroče mesece. Je sočen, osvežilen in lahek, hkrati pa dovolj vsestranski, da lahko iz njega pripravimo vse od preproste solate do hladne juhe, omake, salse ali priloge z žara.
A čeprav danes velja za nepogrešljivo sestavino v naših kuhinjah, pot paradižnika do naših krožnikov ni bila ne kratka ne preprosta.Izvira iz zahodne Južne Amerike, skozi stoletja pa se je razširil proti severu in postal pomemben tudi v prehrani ljudstev Mezoamerike. Azteki so ga v 16. stoletju že gojili in uporabljali pri pripravi omak. V Evropo so ga v 16. stoletju prinesli španski raziskovalci, a je sprva vzbujal precejšnje nezaupanje. Zaradi sorodstva s strupenimi rastlinami iz družine razhudnikov je bil dolgo predvsem okrasna rastlina, sčasoma pa se je njegov sloves vendarle spremenil - tudi zahvaljujoč Italijanom, ki so ga poimenovali zlato jabolko oziroma pomo d'oro, in ga v 18. stoletju začeli redno uporabljati v prehrani.
Z razvojem trgovine in lokalnega vrtnarjenja je paradižnik hitro našel pot tudi na slovenske jedilnike. Danes tako poznamo in uporabljamo več različnih vrst in sort te vrtnine, in čeprav se zdi na prvi pogled vseeno, kateri paradižnik uporabimo pri pripravi posamezne jedi, v resnici ni tako. Na videz podobni plodovi se lahko po okusu, teksturi, sočnosti in namenu uporabe precej razlikujejo.
Kako prepoznati kakovosten paradižnik?
O paradižniku veliko pove že njegov videz. Koža kakovostnega paradižnika je namreč gladka, sijoča in brez večjih razpok ali udrtin. Plod mora biti čvrst, vendar ne trd kot kamen, pri popolnoma zrelem paradižniku pa rahel pritisk s prstom ne sme pustiti občutka, da je notranjost že kašasta.
Pomemben je tudi vonj. Zrel paradižnik ima pri peclju prijetno, značilno paradižnikovo aromo, medtem ko je zelo šibek vonj lahko znak, da je bil plod pobran prezgodaj. Če sadež nima nobenega vonja, bo najverjetneje brez okusa tudi na krožniku.
Če imamo možnost izbirati med različnimi stopnjami zrelosti, je za takojšnjo uporabo praviloma najboljša izbira paradižnik, ki je že dosegel značilno barvo in ima razvito aromo. Plod sicer lahko dozori tudi po obiranju, vendar popolnoma zelen paradižnik praviloma ne razvije enakega okusa kot tisti, ki je v celoti dozorel na rastlini.
Ne le videz, pomembna je tudi vrsta paradižnika
Čeprav mu običajno pravimo preprosto samo 'paradižnik', obstaja več različnih vrst in sort te vrtnine, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki in barvi, kot tudi po okusu in hranilnih vrednostih.
Poznamo okrogle, ovalne, hruškaste in podolgovato-ovalne paradižnike. Glede na obliko plodu bi jih lahko delili na take z gladkimi plodovi in take z rebrastimi, po velikosti plodov na drobno in debelo plodne, glede na rast rastline pa na nizke in visoke.
Kateri paradižnik torej izbrati?
Odgovor je odvisen predvsem od tega, za kaj ga želite uporabiti. Če ga potrebujete za v solate ali sendviče, bodo odlična izbira bolj kompaktne sorte. Če pa želite iz njega pripraviti paradižnikovo mezgo, mora biti sorta bolj mesnata.
Najbolj znan, pa tudi najpogosteje uporabljen je pri nas zagotovo grozdasti paradižnik, ki ga prepoznate po izrazitem vonju in še boljšem okusu ter po tem, da plodovi rastejo v grozdih. Na posameznem grozdu je od 6 do 8 srednje velikih okroglih plodov intenzivno rdeče barve in izrazito prijetnega okusa. Plodovi so lepo okrogli, sočni in mesnati, kot nalašč za solate in malice.
Med večjimi plodovi paradižnika je zelo priljubljena tudi sorta volovsko srce, ki je ime dobila zaradi oblike plodov, podobnih srcu. Gre za bolj mesnato vrsto paradižnika, nežno rdečkasto rožnate barve z manj semeni, primerno tako za omake in mezge, kakor tudi za sveže solate ali kot priboljšek k sendviču.
Pelati so podolgovati, mesnati paradižniki z razmeroma malo semeni in manj vode, zato so zelo primerni za pripravo omak, juh, mezg in drugih kuhanih jedi. Med pelati obstajajo številne sorte, ki se po okusu, velikosti in razmerju med mesom in semeni razlikujejo.
Če iščete majhne, priročne in praviloma bolj sladke plodove, so prava izbira češnjevi paradižniki. Zaradi velikosti jih lahko uživate kar cele, zato so odlični za prigrizek, solate, hladne testeninske jedi in nabodala. Na voljo so v različnih barvah, od klasično rdeče do rumene, oranžne in temnejših odtenkov, med posameznimi sortami pa se lahko precej razlikujejo tudi sladkost, kislost in aroma.
Med manjšimi sortami so izjemno cenjeni tudi paradižniki datterini oziroma datljevi paradižniki, ki vsebujejo znatno višji delež naravnih sladkorjev, kar jim daje bogato, polno in skoraj sadno aromo. Veljajo za izjemno vsestransko sorto paradižnika, saj so zaradi čvrstosti in naravne sladkobe odlični v svežih solatah ter na brusketah z malo oljčnega olja, hkrati pa se dobro obnesejo tudi pri kuhanju in pečenju.
In prav v tem je največji čar paradižnika: ena sama rastlina ponuja presenetljivo veliko možnosti uporabe in različnih okusov, kar se, zlasti v poletnih dneh, splača s pridom izkoristiti.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
