Nasveti za najboljše krofe, ki bodo gotovo pregnali zimo
Na enem mestu smo zbrali zlate nasvete, ki bodo poskrbeli, da bodo vaši krofi boljši od vsakega kupljenega.
Če ne živimo ravno sredi kakšne čudovite zimske idile, kjer sneg nikoli ne preseneti zimskih služb, je precej verjetno, da smo že pošteno naveličani zime in nestrpno odštevamo dni do pusta in pomladi.
Ker bomo skušali narediti vse v naši moči, da pustu pregon zime resnično uspe, se bomo že zdaj poskusili v pripravi krofov in do srede februarja do popolnosti izpilili našo tehniko. Ko bomo nosove pomakali v sladkorni posip, bo čakanje na tople dni gotovo manj naporno.
Za dobro letino
Krofe in druge različice ocvrtih dobrot iz kvašenega testa poznajo po vsem svetu, simbolno pa naj bi zagotavljali obilno letino. Legenda pravi, da so jih pripravljali že v kuhinjah starih Rimljanov, nam vsem ljubo obliko pa naj bi 'zakrivila' slaščičarka Cecilia Krapf z Dunaja, od tam pa so se sredi 19. stoletja razširili širom Evrope.
S preverjenim receptom ni tako zapleteno
Priprave krofov se drži skoraj takšno strahospoštovanje kot potice. Veljali naj bi za sila zapleteno sladico, pripravo pa prepogosto spremlja strah, kot da bomo razžalili prednike, če kranjcelčki ne bodo ravno prav debeli. Čas je, da pometemo s tem prepričanjem – pust je norčav in vesel, takšna naj bo tudi priprava krofov.
S preverjenim receptom in nekaj vaje bodo prav takšni, kot so jih znale napraviti babice.
Srečna trinajstica
Recept za tradicionalne krofe, ki smo ga v našem uredništvu preizkusili že tisočkrat, narekuje uporabo 13 osnovnih sestavin. Seveda morajo biti te kar najboljše kakovosti, da bo končni rezultat kar najboljši, pa jih je smiselno pred uporabo ogreti na sobno temperaturo.
Potrebovali bomo: mleko, kvas, gladko moko, ostro moko, sladkor v prahu, jajca, sol, vaniljev sladkor, limono, rum, maslo, marmelado in olje.
Kako pripravimo najboljše testo
Moka:
Mnenja o tem, katero izbrati so deljena, nam pa je še najbolj všeč mešanica gladke in ostre moke v razmerju 2 : 1. Nekateri raje izberejo samo ostro moko, vedno pa se lahko zanesemo na namenske moke za kvašeno testo oziroma krofe.
Jajca:
Če bomo testo pripravili samo iz rumenjakov, bo rahlejše, s celimi jajci pa bo gostejše. Mi prisegamo na rumenjake. V jajca nato vmešamo tudi sestavine, ki bodo poskrbele za ravno pravo aromo. O tem, zakaj je smiselno dodati alkohol, pa smo tudi že pisali:
Kvas:
Upamo si trditi, da je kvas sestavina, ki najbolj vpliva na končni rezultat, zato moramo izbiri posvetiti vso pozornost. Če uporabljamo svežega, naj bo hladen, lepe barve, značilnega vonja in lepo drobljiv. Če je videti izsušen, ima temne lise ali kiselkast okus, ga je bolje zavreči. Če uporabljamo suhega (ponovimo: 7 g kvasa nadomesti 20 g svežega), ni treba pripravljati kvasca, preden pa ga vmešamo v moko, nujno preverimo rok trajanja.
Pri pripravi kvasca smo pozorni na temperaturo mleka, v kateri raztopimo svež kvas – če bo prehladno, se kvasovke ne bodo aktivirale, če bo previsoka, pa bodo umrle. Idealna temperatura zanje je med 30 do 35 °C.
Počasi in potrpežljivo
Iz sestavin zamesimo testo, pri tem pa je pomembno, da ga ne gnetemo, temveč stepamo. Nikar ne bodimo preveč grobi in ga ne dvigujmo, da ne ustvarimo luknjic.
Testo pustimo vzhajati v dovolj veliki posodi toliko časa, da podvoji prostornino – običajno to traja kakšne pol ure. Prostor, v katerem vzhaja testo, mora biti topel in brez prepiha.
Ko bomo oblikovali krofe, bodo ti pod kuhinjsko krpo vzhajali še enkrat. Le tako bomo zagotovili, da bo pri cvrenju nastal lep venček. Premalo vzhajan krof, se bo potopil globlje, preveč vzhajan pa se bo začel v olju sukati.
Pravilno vzhajan krof se v olje potopi do polovice, in ko ga obrnemo, na obodu nastane svetel venček.
Olje segrevamo počasi
V večji lonec moramo natočiti toliko olja, da bodo krofi v njej prosto plavali. Temperaturo olja lahko preverimo s kuhinjskim termometrom ali pa vanjo potopimo ročaj lesene kuhalnice in opazujemo, ali se okrog ročaja počasi in enakomerno dvigajo mehurčki.
Krofi z drožmi
Recept je prirejen iz knjige Nataše Đurić, Kruh z drožmi.
Cvrenje vedno začnemo z enim samim krofom, saj bomo tako hitro ugotovili, če so ti premalo vzhajali – cvrenje takšnih krofov moramo začeti pri nekoliko nižji temperaturi, da bodo med pripravo še vzhajali, temperaturo pa povišamo, tik preden jih obrnemo, da se bodo na obeh straneh lepo zapekli.
Sladki nadev
Če si želimo večjega izziva, krofe nadevamo že pred cvrenjem: testo razvaljamo na debelino pol centimetra in na polovici testa z obodcem le označimo kroge, iz druge polovice testa pa enako velike kroge izrežemo. Na označene kroge nadevamo po 1 žličko marmelade, pokrijemo z izrezanimi krogi testa in robove dobro stisnemo. Potem z malo manjšim obodom dokončno izrežemo sestavljene krofe.
Seveda pa lahko nadevamo že ocvrte: testo razvaljamo na debelino približno 1 cm, brizgalno vrečko napolnimo z marmelado in jo nabrizgamo v vroče ali ohlajene ocvrte krofe.
Prav vsako leto, ko z vami delimo nasvete za pripravo najboljših krofov, razmišljamo, kako bi besedilo lahko skrajšali. A ko začnemo nasvete prebirati, se nam vsak zdi uporaben – bolje preveč kot premalo, pravimo. Enako seveda velja tudi za krofe.
