Odlično italijansko kulinariko odslej v celoti ščiti Unesco
Na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine so danes uvrstili italijansko kulinariko kot celovit ritual, ki krepi skupnostne vezi.
Na Unescovem odboru, ki te dni zaseda v New Delhiju, so potrdili predlog italijanskih ministerstev za kulturo in kmetijstvo, da bi italijansko kulinariko uvrstili na svoj sloviti seznam nesnovne kulturne dediščine.
Gre za seznam kulturnih dobrin brez fizične oblike – to so prakse, izrazi, znanja, veščine, običaji, predstave, obredi, uprizoritvene umetnosti, jezik, tradicije, ljudske navade in kulturni prostori, povezani z njimi – ki jih skupnosti, skupine ali posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne identitete in se prenašajo iz roda v rod.
Italija ima na tem seznamu že 21 drugih tradicij, med njimi umetnost priprave neapeljske pice in operno petje, zdaj pa je prva država, ki je prejela priznanje za svojo kulinariko v celoti, ne le za posamezno tradicijo ali recept.
Italijanska kulinarika je prastari, vsakodnevni in sveti ritual – umetnost skrbi in ljubezni, izražena brez besed, je na kratko povzel Massimo Bottura, znani chef s tremi Michelinovimi zvezdicami.
Predlog o uvrstitvi na seznam je temeljil na poudarku, da italijansko kulinariko sestavlja raznolik mozaik lokalnih izrazov, pri čemer je italijanska vlada bolj kot večne klasike – testenine, pice, rižote in canolije – izpostavila lokalne specialitete, kot so osso bucco in ušeca z repnimi cimami, ki pričajo o izjemni kulinarični ustvarjalnosti.
V svoji objavi je Unesco italijansko kuhinjo opisal kot »kulturni in družbeni preplet kulinaričnih tradicij« in dodal, da gre za skupnostno dejavnost, ki poudarja povezanost in vključuje vse generacije, ki si izmenjujejo recepte, nasvete in zgodbe, stari starši pa znanje o tradicionalnih jedeh prenašajo na svoje vnuke.
Medtem ko se večina Italijanov, predvsem tistih, zaposlenih v gostinskem sektorju, veseli, da bo pristna italijanska kulinarika končno zaščitena, pa redki kritiki izpostavljajo, da gre predvsem za dobro marketinško potezo. Unescovo priznanje bi lahko znatno spodbudilo turizem in povečalo število nočitev in celo 8-odstotni porast obiskovalcev.