Bob: nekoč pomembnejši od krompirja, danes pa skoraj pozabljen
Dandanes v kulinariki le redko naletimo na bob, čeprav je bil nekoč zelo razširjen. Pravi sladokusci pa si ga vse pogosteje spet radi privoščijo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Iz starih zapisov je mogoče razbrati, da so že pred vsaj 9000 leti na severu Afrike pridelovali bob, okusno stročnico, ki jo je v novejših časih žal povsem zasenčil fižol.
Uživali so ga stari Rimljani in častili Egipčani, o bobu piše celo Homer v Iliadi, torej se ga niti stari Grki niso branili. Posebno so ga čislali stari Rimljani, ki so celo verjeli, da se duša umrlega preseli v bob, zrnje boba pa so uporabljali tudi na sodišču pri glasovanju – belo zrno je pomenilo obtoženčevo nedolžnost, črno pa krivdo.
Odličen pivski prigrizek
Največ boba dandanes posejejo na Kitajskem, bliže nam pa v Italiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem. V naših krajih so ga nekoč pojedli ogromno, saj je bil do pojava krompirja eno najpomembnejših živil. Nekoč so pri nas poleg strokov in mladega zrnja bob uporabljali še za kašo, mleli so ga v moko in dodajali kruhu, pražen bob pa je služil celo kot kavni nadomestek.
Dandanes pražen in osoljen bob ponekod v inozemstvu prodajajo kot pivski prigrizek, namesto oreškov. V Italiji, vsaj v Padski nižini, je v spomladanski sezoni mogoče naleteti na skledo mladega surovega boba v strokih na mizi v kakšni domači krčmi. Domačini ob uživanju vina luščijo stroke in grizljajo mlada surova zrna. Preizkušeno dobro je!
Široki rezanci z bobom in panceto
Po načinu priprave nekoliko spominjajo na karbonaro, a sestavine so bolj sezonske
Povsem mlad okusen v strokih
Boba, ki je bil že pred tisočletji del vzhodne sredozemske prehrane, še pred stoletji pa tudi na naših tleh, dandanes v naših restavracijah domala ni mogoče naročiti. Na tržnicah pa ga v njegovi sezoni najdemo svežega in lahko z njim pripravimo okusne jedi.
Le povsem mlad bob lahko pripravimo kuhan v strokih, kakor stročji fižol, denimo v solatah, juhah, enolončnicah in omakah, obnese se tudi kot priloga k mesnim ali drugim jedem. Sladokusci si ga radi privoščijo s popečenimi kruhki in parmezanom.
Veste, iz česa je egiptovski falafel?
Zrelejši bob je treba izluščiti in zrna kuhati v slanem kropu, da se zmehčajo, potem pa z njih še potegniti kožico. Suha zrna boba pa podobno kot fižol pred kuhanjem čez noč namakamo. Kuhana zrna lahko spražimo, da debela lupina postane krhka, okus je podoben lešnikovim jedrcem, če jih osolimo, pa so konkurenca arašidom.
Pire iz boba in graha s kozjim sirom in kruhom z drožmi
Slasten namaz, ki ga pripravimo iz spomladanskih stročnic
Posebno zanimiv je pire, ki ga pripravimo iz kuhanega zrnja in na maslu popečenega česna. Primešamo mu lahko malo smetane in svežega timijana ali žajblja ter postrežemo k pečenim ribam. Navsezadnje lahko gostemu bobovemu pireju primešamo sesekljan česen, peteršilj in koriander, oblikujemo kroglice, jih povaljamo v sezamovih semenih in ocvremo v olju. Nastanejo falafli po egiptovsko, ki jih postrežemo s svežo solato, jogurtom in pšeničnimi tortiljami.
Recimo bobu bob ...
O bobu obstajajo številna rekla in pregovori: Bob skozi gozd, močnik do praga! Boba se najej in gora se te bo bala. Ali boš bob z mastjo mazal! Bob v cvet, lakota v svet. Če beraču trd bob daš, prosi potem še za drv. Kadar bob cvete, še pes svojega gospodarja ne pozna. Največja lakota je takrat, ko cvetita bob in grah. Velik bob in visoke krtine pomenijo globok sneg …
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.