Vilharia postavlja nove standarde poslovnih stavb
V Ljubljani so prvič odprli vrata Vilharie, prve poslovne stavbe pri nas s certifikatom LEED Platinum, zelenimi strehami, čebelnjaki in zbiranjem deževnice.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Ljubljani je vrata odprla Vilharia, prva poslovna stavba v Sloveniji z najvišjim trajnostnim certifikatom LEED Platinum. Na nekdanjem makadamskem parkirišču je nastal kompleks z zelenimi strehami, čebelnjaki, zbiranjem deževnice in prostori za približno 3000 ljudi.
36.000 kvadratnih metrov velik poslovni kompleks ob glavni železniški in avtobusni postaji v Ljubljani želi postaviti nove standarde sodobnega delovnega okolja in trajnostne gradnje. Na odprtju za medije smo si ogledali poslovne prostore, skupne površine in zeleno streho. Prvi najemnik že odšteva do vselitve, približno 90 odstotkov pisarniških površin pa je že oddanih. Med najemniki so domače in mednarodne organizacije, v stavbi pa naj bi vsak dan delalo približno 3000 ljudi.
Trajnost kot vodilo gradnje
Vilharia je prva poslovna stavba v Sloveniji, ki je pridobila certifikat LEED Platinum, najvišjo stopnjo enega najbolj uveljavljenih mednarodnih sistemov ocenjevanja trajnostnih stavb. Ta ne ocenjuje le energetske učinkovitosti, temveč tudi ravnanje z vodo, izbiro materialov, kakovost notranjega okolja, lokacijo in dostopnost s trajnostnimi načini prevoza.
Iz parkirišča je nastal nov poslovni kompleks
Vilharia stoji na območju nekdanjega makadamskega parkirišča ob Vilharjevi cesti. Lokacija v neposredni bližini osrednjega prometnega vozlišča je pomembno vplivala na zasnovo projekta. »Ko smo začeli pripravljati prvi koncept za Vilhario, smo se zavedali pomena in izjemnega potenciala te lokacije. Želeli smo ustvariti resnično izjemen projekt, ki bi odražal ambicije novega ljubljanskega poslovnega središča in hkrati izkoristil potencial tega območja,« je ob odprtju povedal Michal Maco, vodja družbe Corwin v Sloveniji.
Arhitekturna zasnova je bila izbrana na mednarodnem natečaju. Pripravil jo je danski arhitekturni studio Schmidt Hammer Lassen, pri izvedbi pa je sodeloval tudi slovenski partner Elea iC. Maco je poudaril, da je dokončana stavba ostala zvesta prvotnemu arhitekturnemu konceptu. Po njegovih besedah projekt potrjuje strategijo, ki kakovostno arhitekturo povezuje s pristopom, pri katerem so v ospredju ljudje.
Zelena streha ni namenjena le pogledu
Eden najbolj opaznih delov Vilharie je več kot 2000 kvadratnih metrov zelenih in aktivnih strešnih površin. Na njih so urejeni prostori za delo, sestanke, druženje, oddih in rekreacijo. Z razgledne ploščadi se odpira pogled na Ljubljano, na strehi pa so svoje mesto dobili tudi čebelnjaki in rastline, prijazne opraševalcem. Zelena streha naj bi prispevala k biotski raznovrstnosti, zadrževanju padavinske vode in blaženju učinka mestnega toplotnega otoka.
Namen zasnove je bil ustvariti zeleno oazo sredi mesta, ki zaposlenim ne ponuja le pogleda na zelenje, temveč jim omogoča, da del delovnega dne preživijo na prostem. Mads Kaltoft, arhitekt in partner v studiu Schmidt Hammer Lassen, je ob odprtju poudaril, da se pričakovanja do poslovnih stavb spreminjajo. »Te morajo danes zagotavljati dobro počutje, povezovanje ljudi in hkrati pozitivno prispevati k življenju mesta,« je dejal. Neformalni prostori za srečevanje in zaščiteni vrtovi po njegovih besedah ustvarjajo možnosti za oddih, hkrati pa spodbujajo spontana srečanja in občutek skupnosti.
Deževnica se vrača med rastline
Pomemben del trajnostne zasnove je upravljanje padavinske vode. Deževnica, ki pade na strešne površine, se zadržuje v 5 posebnih zbiralnikih in uporablja za zalivanje rastlin. Tako se zmanjšuje poraba pitne vode, obenem pa se ob močnejših nalivih razbremeni kanalizacijski sistem.
Tehnološko podprto zadrževanje deževnice in namakanje sta zasnovana tako, da voda ostane del lokalnega vodnega kroga. Zelene površine jo začasno zadržijo, del porabijo rastline, del pa postopoma izhlapi ali se nadzorovano vrne v okolje. V projektu so trajnost upoštevali tudi pri porabi energije, izbiri materialov in upravljanju stavbe. Pametni sistemi spremljajo delovanje posameznih sklopov ter omogočajo prilagajanje razmer dejanski uporabi prostorov.
»Tehnologije in materiali, ki smo jih uporabili, niso koristni le za stavbo in njene uporabnike, temveč služijo tudi kot dober primer, kako lahko stavbe postanejo bolj trajnostne in odporne,« je povedal Erik Fusik, vodja razvoja v družbi Corwin Slovenija. Kot je dodal, želijo s projekti, kot je Vilharia, pomagati postavljati nove standarde v gradbeni in nepremičninski panogi.
Veliko dnevne svetlobe in prilagodljive pisarne
Poslovni prostori so zasnovani modularno, zato jih je mogoče prilagoditi velikosti ekipe in načinu dela posameznega najemnika. Ureditev lahko obsega klasične pisarne, odprte delovne površine, sejne sobe ali kombinacijo različnih prostorov. Velike zastekljene površine in višji stropi omogočajo, da dnevna svetloba prodre globlje v notranjost. Odpiranje oken omogoča tudi naravno prezračevanje, kar pri sodobnih velikih poslovnih stavbah ni vedno samoumevno.
Skupni prostori so zasnovani kot podaljšek pisarn. Poleg recepcije, varovanja in storitev za najemnike so predvideni prostori za srečevanje, dogodke in neformalno druženje. V preddverju je brezplačno že na ogled razstava Strukture pripadanja, ki združuje dela sedmih umetnikov.
Avtomobil naj ne bi bil prva izbira
Lokacija tik ob železniški in avtobusni postaji naj bi zaposlenim olajšala prihod z javnim prevozom. Posebna pozornost je namenjena tudi kolesarjem. V stavbi so namreč urejeni varovani prostori za shranjevanje koles, garderobe in tuši. Zaposlenim bodo na voljo tudi skupna kolesa za poti po mestu.
Takšna infrastruktura je pomembna predvsem zato, ker trajnostna mobilnost ni prepuščena le odločitvi posameznika. Če ima zaposleni na delovnem mestu možnost varno shraniti kolo, se preobleči in oprhati, je odločitev za prihod brez avtomobila precej lažja.
Skoraj v celoti oddana še pred vselitvijo
Prvi najemnik se bo v Vilhario preselil že v začetku oktobra, sledili mu bodo še drugi. Ob odprtju je bilo oddanih približno 90 odstotkov razpoložljivih poslovnih površin. Vilharia tako ni le nova velika stavba ob ljubljanski železniški postaji. Je tudi preizkus, ali lahko poslovni kompleks z zelenimi površinami, manjšo porabo virov in dobro povezavo z javnim prevozom spremeni vsakdanje navade več tisoč ljudi, ki bodo v njem delali.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
