Morda se zdi neverjetno, a tisti, ki večino dneva presedijo, imajo večjo možnost, da razvijejo sladkorno bolezen tipa 2. To je potrdila mednarodna študija, v kateri je sodelovalo 794 tisoč odraslih iz ZDA, Kanade, Avstralije, Evrope in Japonske, rezultate raziskave pa so objavili v evropskem zborniku za raziskovanje sladkorne bolezni Diabetologia. Ni torej samo stresno delovno okolje krivo, da zbolite za sladkorno boleznijo tipa 2, ampak obstaja tudi korelacija s sedenjem. Zakaj je tako, znanstveniki še ne vedo, predvidevajo pa, da ima nekaj opraviti z encimi, ki sodelujejo pri ohranjanju drže in mišične občutljivosti na inzulin. Pri sedenju naj bi se namreč sproščali drugačni tovrstni encimi kot sicer. Pod mizo lahko med delom izvajate tudi razne vaje z nogami – simulirajte tek ali stopala dvigajte in spuščajte na prste. Lahko uporabite tudi leseni maser za stopala. Pomembno je le, da z gibanjem pospešite prekrvavitev.
Neravni boki
Sedenje lahko povzroča bolečine v križu in hrbtenici, zlasti med lopaticami zaradi grbaste drže, utegne pa biti škodljivo za boke in kolke, zlasti pri ženskah. Ženska medenica je namreč nekoliko širša, zaradi česar so širše tudi tiste jamice v njej, v katere se usede stegnenica. Med sedenjem je tako pritisk na ženske boke, kolena in hrbtenico močnejši ter lahko pripelje do šibkih sklepov, vnetja sklepnih kit in podobnih nevšečnosti. Najboljša rešitev je naravnati si stol tako, da boste sedeli vzravnano, pod kotom približno 90 stopinj. Svoj idealen sedeči položaj sicer lahko preverite kar sami. Med zadnjico in stol potisnite dlani (torej sedite na dlani). Med sedenjem krožite z medenico, iščite različne položaje sedenja in z dlanmi pozorno čutite, kako se obnaša vaša medenica. V položaju, kjer bosta sedalni kosti najbolj izraziti (tisti kosti v vaši zadnjici, ki vas bosta ves čas žulili v dlani) in bo vaša teža porazdeljena na obe enako, prenehajte. To je vaš idealen sedalni položaj.
Sindrom karpalnega kanala
Sindrom se vedno kaže v obliki omrtvičenosti, res pa je, da lahko nastane zaradi ponavljajočih se gibov, kot je delo za računalnikom. Ker imajo ženske manjše dlani kot moški, je pri njih sindrom karpalnega kanala trikrat bolj pogost, pravijo strokovnjaki z ameriškega nacionalnega inštituta za nevrološke motnje in kapi. Preventiva: da bi se izognili tej nevšečnosti, med delom večkrat prekinite tipkanje in razgibajte dlani. Krožite z zapestjem in migajte s prsti. V veliko pomoč vam bo tudi ergonomična tipkovnica, precej dobrodošlo pa je tudi počasnejše tipkanje.
Sedite pravilno?
Sedite pokonci in vzravnano, naslonjalo stola naj bo nastavljeno na kot 90 do 110 stopinj, stopala morajo počivati na tleh pod pravim kotom, kolena pa morajo biti v isti višini (ali samo malo niže) kot zadnjica. Tipkovnica in miška naj bosta na dosegu roke, zelo blizu vas. Kadar ju uporabljate, morajo biti vaša ramena spuščena, vaši komolci ob vašem telesu in v nekoliko odprtem položaju, dlani in zapestja morajo biti poravnani. Kadar tipkate, z dlanmi ne počivajte na mizi. Na mizo jih naslonite, kadar si med tipkanjem vzamete premor.
