Novice Svet24

Šokirani nad novico smo poklicali cel kup strokovnjakov s tega področja, pri tem pa izvedeli, da omenjeni predlog za zdaj ne bo vložen. A rdeča lučka se je vsekakor prižgala – kjer je dim, je prej ali slej tudi ogenj. Vemo, da na Evropsko komisijo nenehno pritiskajo korporacije, kot so Monsanto, DuPont in Syngenta, ki nadzorujejo 53 odstotkov svetovnega trga s semeni in si nadvse želijo utreti pot na naše njive in vrtove. Zato moramo biti nenehno pozorni in pripravljeni na boj, da se kaj takega ne bi po tihem zares zgodilo.

Predlog, ki je za zdaj končal v predalu, bi predpisoval obvezno uporabo standardiziranega in poenotenega semena. To bi pomenilo, da bi bilo težko dobiti dovoljenje za distribucijo semen starih in redkih sort, njihova uporaba tudi na zasebnem vrtu pa bi bila lahko celo kaznovana. Seveda se nam zdi, da takšnega zakona ne bi sprejel nihče pri zdravi pameti, podoben predlog Evropske komisije so v parlamentu pred leti že gladko zavrnili. A so predlagatelji takrat napovedali, da bodo pripravili nov predlog. In zakaj nas skrbi, da bi morebitni novi predlog vendarle lahko začel veljati? Ker je vmes denar, veliko denarja, ki ga imajo na voljo korporacije, te pa žanjejo dobiček na račun zdravja ljudi in onesnaževanja okolja.

Zakonsko poenotena prodaja semena bi resno ogrozila biološko raznovrstnost posameznih članic Evropske unije, stara in tako dragocena semena pa bi izgubili za vedno. Ko bodo korporacije nekoč dodobra izčrpale Zemljo, ogrozile človekovo zdravje (ki so ga že tako ali tako) in se bo začel njihov zaton, se ne bomo mogli več vrniti v zdajšnje čase, škoda bo nepopravljiva. Zato je zelo pomembno, da se dragocenosti domačih semen zavedamo zdaj, ko jih še imamo na voljo, in poskrbimo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Smo zreli ali nismo?

O grožnji, ki bi lahko privedla do izgube in prepovedi domačih semen, smo se med drugim pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, ki pravi, da je povsem logično, da želijo multinacionalke semenski trg podrediti svojim interesom. »S tem lahko nadzorujejo veliko več kot le semenski trg – gre za nadzor nad trgom škropiv, gnojil, mehanizacije, prehranskih tehnologij in tudi za nadzor nad politiko – vse to je danes zelo povezano. Vrtičkarske stare in redke sorte so se pred nekaj leti uspešno ’izmuznile’ zakonskim omejitvam, ker je civilna družba takrat močno lobirala za njihovo ohranjanje. A strategija kapitala je vztrajnost in verjetno bodo nadaljevali pritiske ter vsakič znova omejili še kakšno možnost, za katero menijo, da jim uhaja dobiček. Za takšno početje imajo več časa in denarja kot civilna družba, ki jo žene le entuziazem in za večino zakonskih predlogov izve šele, ko so že v fazi sprejemanja. Ljudje so zaposleni s svojim preživetjem, zato številni ne vidijo potrebe, da bi reševali tudi globalne težave, in prav na to računajo tisti, ki nam na globalni ravni spreminjajo razmere, v katerih živimo. Še za ohranjanje vode in vpis te pravice v ustavo je bilo treba vložiti ogromne napore, da so se ljudje premaknili in dojeli, za kako pomembno temo gre. Semena so v primerjavi s tem težja tema, ker se le redki zavedajo, da je to temelj vsake samooskrbe in suverenosti. Znova bo na izpitu naša zrelost. In kar bomo sejali, to bomo tudi želi,« opozarja.

Kdor ima hrano, ima oblast

Bobo

Igor Šoltes, evropski poslanec, in Irena Rotar, neodvisna aktivistka samooskrbe in soustanoviteljica gibanja Ekoci – Ekološke civilne iniciative, sta poudarila, da ima oblast tisti, ki ima hrano. Svet vodi kapital, ki ga obvladujejo korporacije. Zgodovina kaže, da je v srži bitk za ozemlja vedno potekal boj za plodna kmetijska zemljišča, s tem pa za hrano in naravne vire. Dandanes se ta boj odraža v obliki političnih pritiskov, birokratskih ovir in kapitala, ki ga obvladujejo in usmerjajo korporacije, tudi na področju semen in prehrane. Veliko ljudi še vedno misli, da sta kmetijstvo in hrana le v domeni kmetov, da so sodobni supermarketi neomejen vir hrane in da bo hrana že prišla od nekod. Dejstvo pa je, da so semena osnova prehranske varnosti. Ko kmetje kupijo hibridno seme, hkrati zraven nevede kupijo sistem pridelave hrane, ki je povezan z uporabo insekticidov, pesticidov in s točno načrtovanim sistemom pridelave z dragimi kmetijskimi stroji. S tem onesnažujejo okolje z gnojnico in kemijo ter uničujejo čebele. Običajno za vse to dobijo subvencije EU.

Se sprašujete, zakaj kmetje ne bi smeli sejati svojega semena? Ker seme pomeni svobodo in neodvisnost. Slovenija se mora upreti diktiranju in brezglavemu sledenju birokratskim pravilom. Semena naj bodo in morajo biti v rokah ljudi in ne korporacij, sta odločna. Igor Šoltes dodatno opozori na skrb vzbujajoče združevanje farmacevtske družbe Bayer in ameriškega proizvajalca semen Monsanta. »Ta povezava se bo odražala v obvladovanju skoraj 24 odstotkov svetovnega deleža trga pesticidov in 29 odstotkov svetovnega deleža prodaje semen, kar pomeni osupljivo prevladujoči položaj, ki počasi vodi v monopolni položaj. Posledično bo ta združitev vplivala na cene in agroživilski sektor tudi v obliki uničenja malih in srednje velikih kmetij, ki že zdaj trpijo zaradi globalizacije in koncentracije trga hrane. Če nam vzamejo pravico do avtonomnih semenskih vrst, potem nam vzamejo tako rekoč vse. Takšni monopolizaciji je treba reči ne na vseh ravneh!«

Glavna bojevnica je Evropa

Meta Vrhunc, ustanoviteljica in dolgoletna voditeljica društva Ajda Vrzdenec, nasprotnica uporabe gensko spremenjenih organizmov, pravi: »O tem, ali obstaja teorija zarote ali ne, smo deljenega mnenja. Prav je tako. Pri vse večjem pritisku koncernov z neizmerno rafiniranim zavajanjem in onesposabljanjem ljudi se v Evropi širi zavedanje o globalni konfrontaciji, v kateri tičimo. Tudi pri nas potrebujemo več ozaveščanja državljanov, potreben je pritisk na poslance v našem in posebno v Evropskem parlamentu, potreben je pritisk na državo. Prepoved prodaje in uporabe domačega semena bi bil naslednji korak na katastrofalni poti, po kateri nas že čisto predolgo vodijo.«

Zagotovilo ministrstva

Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo se obrnili z vprašanjem, ali nam lahko zagotovijo, da se kaj takega, kot je prepoved uporabe domačega semena, v Sloveniji ne bo zgodilo. Bi lahko naša država domača avtohtona semena zavarovala z ustavo? Takole so nam odgovorili: »Lahko zagotovimo, da Slovenija ne bo podpirala rešitev, ki ne bodo skladne s sprejetimi temeljnimi usmeritvami in cilji slovenske kmetijske politike, predvsem glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in spodbujanja trajnostnega kmetijstva in gozdarstva kot tudi glede zagotavljanja primerne stopnje samooskrbe s semeni in razmnoževalnim materialom. Podpirala bo vse predloge za čim enostavnejšo ureditev registracije starih tradicionalnih in avtohtonih sort.«

Nič še ni izgubljeno

Fanči Perdih, ustanoviteljica ekološke semenarske hiše Amarant, nas je celo pomirila, da gredo vsebinske spremembe na področju enotnega zakona semenarstva v smeri liberalizacije in poenostavitev, ne zaostrovanja semenarske zakonodaje. Vseeno pa je za vsak primer dobro vedeti, da je med številnimi vsakodnevnimi (majhnimi in velikimi) bitkami, s katerimi se ukvarjamo, ta ena izmed tistih, ki jih je nujno treba izbojevati.