Mobilna verzija
12:29 24. julij 2017

Depresija - morilec starejših

A.K./STA
Posodobljeno: 11:42 / 28.4.2017

Depresija večkrat spregledani spremljevalec starejših, poraba antidepresivov narašča

starostniki

Fotografija je simbolična. Foto: Profimedia

Duševne motnje pri starejših imajo svoje specifike. Starejši se v duševni stiski pogosto znajdejo zaradi izgube samostojnosti, bolečin ali poslabšanega socialno-ekonomskega statusa. Neredko jih spremlja depresija, zdravniki pa jim predpisujejo vedno več antidepresivov, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Za večino starejših je sicer značilno dobro duševno zdravje, a jih ogrožajo duševne in nevrološke bolezni, odvisnosti in kronične bolezni, je pojasnila Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pogosto se več različnih motenj pri starejših pojavlja sočasno.

Telesni simptomi pred duševnimi

Ena od težav je depresija, ki je tudi najpomembnejši dejavnik samomora, a je pri starostnikih lahko pogosto spregledana, saj redko izražajo občutke žalosti in pri zdravniku pogosto navajajo le telesne težave in se pritožujejo predvsem zaradi težav s spominom in koncentracijo ter podobnim.

Pri starejših se depresija tudi lahko kaže drugače kot pri mlajših. Kot pojasnjuje Jeriček Klanščkova, starejši poročajo o več telesnih simptomih, pogosteje občutijo izgubo interesov, želje do življenja in zaupanja v prihodnost, v večji meri tudi mislijo na smrt. Za starejše moške je značilen še psihomotorični nemir, za ženske pa motnje apetita.

Depresija tudi možna posledica degenerativne bolezni

Depresija je lahko tudi simptom oz. posledica nevrodegenerativnih bolezni. Med tistimi, ki pomembno vplivajo na duševno zdravje, je demenca. Pogosto jo spremlja upad kognitivnih funkcij, slabšanje kontrole čustev, družbenega vedenja ali motivacije. Lahko se pojavijo še vedenjske težave in upad kognitivnih sposobnosti, je navedla Jeriček Klanščkova.

Za demenco trpi približno pet do sedem odstotkov starejših od 60 let, raziskovalci pa pričakujejo, da se bo število obolelih vsakih 20 let še podvojilo.

Pri starejših so bolj izraziti oz. pogostejši razlogi za duševne stiske sicer predvsem izguba neodvisnosti zaradi zmanjšane mobilnosti, kronična bolečina, krhkost, duševne in fizične težave, žalovanje ob izgubi, poslabšanje socialno-ekonomskega statusa ob upokojitvi ter različne druge nezmožnosti, navajajo na NIJZ. Zaradi naštetih razlogov se starejši izolirajo od okolice, počutijo se osamljene in nastopijo duševne stiske.

Kot opozarjajo na NIJZ, so lahko starejši tudi žrtve zlorab - tako telesnih, spolnih, psiholoških, čustvenih ali finančnih. Lahko so zapuščeni oz. zanemarjeni in se soočajo z občutkom izgube dostojanstva in spoštovanja.

Tudi tveganje za samomor s starostjo narašča in je povečano predvsem pri moških nad 65 let, izpostavljajo na NIJZ.

Ohranjanje duševnega zdravja je pomembno, ukrepi za to večplastni

Ob tem podatki NIJZ za obdobje med leti 2012 in 2015 kažejo, da je med starejšimi v porastu predpisovanje in poraba antidepresivov. V tem obdobju se je poraba antidepresivov pri moških povišala za 23,3 odstotka, pri ženskah pa za 18 odstotkov. Več antidepresivov je predpisanih ženskam, od skupnega števila predpisanih zdravil jih je bilo leta 2015 moškim predpisanih 26 odstotkov, ženskam pa 74 odstotkov, navajajo na NIJZ.

Med zdravili, ki delujejo na živčevje, so v letu 2014 v lekarnah najpogosteje izdali zdravila s pomirjevalnim učinkom (antipsihotike, anksiolitike, hipnotike in sedative), sledila so zdravila proti bolečinam in psihoanaleptiki (od tega približno dve tretjini antidepresivov).

A recept za ohranjanje duševnega zdravja pri starejših je načeloma razmeroma preprost: telesna aktivnost, počitek in zdrava prehrana. Duševno zdravje ohranja tudi posvečanje hobijem, vključevanje v prostovoljske in druge aktivnosti, izobraževanje o zdravju in intelektualna aktivnost. Ugoden vpliv ima tudi pogovor o svojih čustvih, težavah in depresiji. Pomembna sta tudi pozitiven način razmišljanja in sprejemanje samega sebe, je nanizala Jeriček Klanščkova.

A pomembni so tudi ukrepi na ravni družbe. Strokovnjaki NIJZ ob tem kot primer dobrih sistemskih ukrepov izpostavljajo fleksibilne upokojitvene sheme, ki bi starejšim omogočile, da delajo dlje, če tako želijo. Poudarjajo tudi pomen ukrepov, ki podpirajo družino in kariero, saj družine pogosto skrbijo za ostarele, zato je dobro, da imajo svojci finančno in psihološko podporo ter da so usposobljeni za lažje spoprijemanje s potrebami in zahtevami starejših ljudi.

Na NIJZ izpostavljajo tudi potrebo v družbi po usposobljenih strokovnjakih za delo s starejšimi, ki imajo težave v duševnem zdravju, možnosti zaposlitev za starejše ter spodbujanje aktivne participacije starejših v skupnosti, vključno s telesno dejavnostjo in možnostmi izobraževanja. "Starejši bi morali imeti možnost, da delijo znanje in izkušnje; treba je najti tudi načine socialnega življenja ljudi, ki imajo fizične ali psihične težave," so še navedli na NIJZ.

Pomembno je tudi spodbujanje komunikacijskih veščin starostnikov z demenco, tudi z učenjem modernih komunikacijskih tehnologij, kot so mobilna telefonija, pošiljanje sms-sporočil ali uporaba družbenih omrežij. Tako možgani zaradi učenja novih veščin ostanejo dejavni, starejši pa pridobijo nove komunikacijske kanale.

Vaš prispevek