Kakšno službo? Sliši se trapasto, a mnogi starši svojemu včasih komaj rojenemu otroku že določijo pot, po kateri naj bi šel – oblačila, ki naj bi jih nosil, ljudje, s katerimi naj bi se družil, hrana, ki naj bi jo užival, pojme, v katere naj bi verjel, in seveda stvari, ki naj bi jih počel. Otroka nehote postavijo v vlogo, ki so jo ustvarili sami, po svojih idealih, in vse, kar ni v skladu z njihovimi (!) sanjami, pričakovanji in ideali, je slabo, napačno.
Za predsodke so krivi starši
Noben otrok se ne rodi z idejo, da mu nekaj (oziroma predvsem nekdo) ni všeč. Otroci so izjemen filter za dobro in zlo, in če morda vaš otrok nekoga ne mara, je to zaradi šestega čuta. Zaupajte otroku in mu prisluhnite. Odrasli ocenjujemo na podlagi izkušenj – dobrih in slabih – in ni pošteno, da otroka prepričujemo o nečem, o čemer se sam ni uspel prepričati.
Morda ste sami vegetarijanci, ampak s kakšno pravico odrekate lastnemu otroku meso? Ponosni oče bi naredil vse, da bi 'zaščitil' sina, a zakaj se ta ne bi smel igrati z barbikami, ravno tako kot ni nič narobe, če se deklica umaže in gre s fanti brcat žogo. Naj bo vaša vera še tako trdna, to (žal še) ni tudi vera vašega otroka. Vaš sanjski poklic zanj oziroma zanjo je kirurg ali odvetnica, zanj gasilec in zanjo prijazna gospa, ki frizira psičke.
Pustite otrokom sanje!
