Med njimi glede na seznam, objavljen na spletni strani skupine, ni Slovencev, je pa več aktualnih in nekdanjih pomembnih političnih odločevalcev v Evropi in ZDA.
Udeležbo je tako npr. potrdil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, na Tirolsko pa namerava priti tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Srečanja v hotelu Interalpen v kraju Telfs-Buchen se bo udeležil tudi prejšnji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Med vidnimi gosti konference velja izpostaviti še avstrijskega predsednika Heinza Fisherja, nizozemskega premierja Marka Rutteja, belgijskega premierja Charlesa Michela, nemško obrambno ministrico Ursulo von del Leyen in prejšnjega finskega premierja, sedanjega finančnega ministra Alexandra Stubba.
Preko luže pa na Tirolsko med drugimi prihajajo tudi vplivni nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, bivši ameriški poveljnik v Iraku in Afganistanu, general David Petraeus ter nekdanja predsednika Svetovne banke James Wolfensohn in Robert Zoellick.
Okoli dve tretjini članov te skupine prihaja iz Evrope, ostali iz Severne Amerike; tretjina pa jih prihaja iz sveta politike, navaja v svojem opisu skupina, ki je nastala leta 1954 z namenom vzpodbujanja dialoga med Evropo in Severno Ameriko.
Kot poudarjajo, so njihova letna srečanja namenjena predvsem neformalnim razpravam o "megatrendih" in o glavnih izzivih, ki so pred svetom. Za letos napovedujejo pogovore o več tematikah, od razprav o "umetni inteligenci" in vprašanjih kibernetske varnosti do "klasičnih" razprav o aktualnih gospodarskih vprašanj, odnosih med Rusijo in zvezo Nato ter položaju na Bližnjem vzhodu.
Razprave so načeloma zaupne narave, formalno dnevnega reda ni, na koncu pa tudi ni kakih sklepov ali objavljenih sporočil. Zaradi zasebne narave srečanja udeleženci tudi niso vezani na svoje siceršnje položaje oz. stališča, ki bi jih morali zastopati kot nosilci določenih funkcij, še pojasnjujejo v skupini na svoji spletni strani.
Kritiki skupino Bilderberg sicer ravno zaradi tovrstnih pravil "neformalnosti" obtožujejo netransparentnosti in celo zarotništva. Pogosto jo opisujejo tudi kot nekakšno vzporedno svetovno vlado, ki si iz ozadja prizadeva za prevlado v svetu.
V povezavi z njimi so se razvile številne teorije zarot, ki jih postavljajo ob bok drugim podobnim skupinam, ki naj bi si skušale podrediti svet - od prostozidarjev naprej. Po eni strani jih sicer kritiki z levega političnega spektra obtožujejo, da si prizadevajo za dominacijo kapitalizma, z desnega pa po drugi za uvedbo planskega gospodarstva. Sami člani skupine odgovarjajo, da si želijo predvsem boljši svet.
