Mobilna verzija
01:38 22. avgust 2017

Katastrofa v nastajanju na drugi strani slovenske meje: se zgodovina ponavlja?

J.P.
5 Posodobljeno: 10:03 / 09.8.2017

Zatišje pred morda neizbežno nevihto se vleče že dolgo, skoraj pol tisočletja. Izbruh se je z rdečo magmo na strani zgodovine nazadnje vpisal leta 1538.

Superognjenik Campi Flegrei

Campi Flegrei se razprostira čez več kot 100 kvadratnih kilometrov, nahaja se tik ob zahodnih predmestjih Neaplja. Foto: Profimedia

Več kot pa zgolj ognjenik – superognjenik –, ki je nazadnje izbruhnil leta 1538, se očitno že nekaj časa prebuja. Strokovnjaki z Univerzitetnega kolidža v Londonu in Observatorija Vezuv po proučevanju vzorcev obnašanja superognjenika Campi Flegrei ugotavljajo, da se približujemo kritični točki, ki bi lahko vodila do izbruha. Kakšen bi ta bil, lahko le ugibajo. Campi Flegrei se razprostira čez več kot 100 kvadratnih kilometrov, nahaja se tik ob zahodnih predmestjih Neaplja. Ljudi ima tako rekoč na dosegu roke.

Superognjenik Campi Flegrei

Da se v njem nabira pritisk, so strokovnjaki opazili leta 2005; sedem let pozneje so stopnjo ogroženosti iz zelene spremenili v rumeno. Foto: Profimedia

Vodja raziskave dr. Christopher Kilburn je ocenil: »Izbruh bi lahko prekinil zračni promet, četudi zgolj preventivno. Bolj neposredne posledice pa bi občutili v Neaplju in okolici.«

Kot pred več kot 500 leti

Strokovnjaki so predelali vzorce obnašanja ognjenika iz zadnjih 500 let. Dogajanje, kakršnemu smo priča zadnjih 67 let, po njihovih ugotovitvah sumljivo spominja na dogodke izpred več kot 500 let, ki so vodili do izbruha leta 1538. Nekaj je jasno: v zemeljski skorji se kopiči energija, posledično pa je superognjenik bolj »dovzeten« za izbruh. Ugotovili so namreč, da se energija po epizodah nemira v tem primeru ne sprosti, zato so prepričani, da se morajo italijanske oblasti pripraviti na najhujše.

Ognjenik je nazadnje izbruhnil leta 1538. Čeprav skromen pa je izbruh trajal kar osem dni. Veliko bolj odmevno je bilo njegovo rojstvo, ko sta kamenje in lava letela na stotine kilometrov daleč. Ta dogodek pred približno 39.000 leti velja za najbolj silovit izbruh v Evropi v zadnjih 200.000 letih.

Za več kot tri metre

Epizode nemira so posledice premikov magme približno tri kilometre pod ognjenikom, izbruh pa je bolj verjeten, kadar so tla napeta do skrajnosti. Vseeno stokovnjaki le stežka napovejo, kdaj se bo zgodil izbruh, saj lahko magma zastane, tudi če se tla »odprejo«.

O posledicah pa je mogoče govoriti tudi v pričakovanju izbruha. Tri epizode brbotanja superognjenika so mesto Pozzuoli v morje potisnile za več kot tri metre.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi izbruh tako ali drugače prizadel 360.00 ljudi, ki živijo na območju kaldere, in skoraj milijon Neapeljčanov.

Vaš prispevek