Profimedia

Profimedia

Pršut vsebuje majhne količine soli in maščob ter je bogat z vitamini (B1, B6, B2, E) in minerali. Njegova beljakovinska sestava je celo boljša kot pri svežem mesu, saj se pri slednjem večina proteinov izgubi s kuhanjem.

Če bi se morali odločiti za uživanje zgolj ene vrste mesa, bi bil pršut odlična izbira. Uživanje v normalnih mejah bi vašemu zdravju najverjetneje prej koristilo kot škodilo, bi pa zato malo opaznejše posledice utrpela denarnica. Pršut se namreč že od nekdaj uvršča med dražje mesnine.

Zaščiteno geografsko poreklo

Po tradiciji so za najboljši pršut, ki ga pripravljajo na klasičen način, potrebni le sol, čist zrak, burja in čas. V tem primeru je čas najdražja sestavina. 

Kraškemu pršutu je Evropska komisija leta 2012 dodelila zaščiteno geografsko označbo, s čimer so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji. Tamkajšnji proizvajalci se radi pohvalijo s klasično pridelavo, za katero so potrebni samo sol, čist zrak, burja in čas. Na svoj pršut pa so nadvse ponosni tudi v Istri, ki tega ne pozabijo omeniti niti v šolskih učbenikih niti v turističnem oglaševanju.

Profimedia

Kupiti narezanega ali v kosu?

Na slovenskih tleh so pršut izdelovali že v antičnih časih, dokument iz leta 1810 pa razkriva, da je veljal za najbolj cenjeno mesnino. 

Če imate pomisleke, ali bi kupili narezan pršut ali v celem kosu, imejte v mislih predvsem vprašanje, ali imate doma primerno rezilo. Naslednje vprašanje je, kje ga boste hranili. Rok trajanja se navadno giblje med 240 in 360 dnevi (kadar kupimo pršut v kosu). Cenovno je ugodnejši pršut v celem kosu. V Mercatorju smo primerjali ceno kraškega pršuta v kosu in narezanega v 250-gramskem pakiranju. Kraški pršut v kosu stane 26,89 evra na kilogram, 250-gramski narezek pa 9,99 evra, kar pomeni, da bi za kilogram takšnega narezka odšteli 39,96 evra, torej skoraj 15 evrov več. Za 100-gramski narezek v E.Leclercu pa boste odšteli 3.29 evra.