Profimedia

Do spolnega prenosa naj bi prišlo, kot ugotavljajo španski in francoski raziskovalci, kmalu po tistem, ko so se naši predniki iz Afrike razširili po Evraziji. To je tudi razlog, da v podsaharski Afriki danes HPV-ja skoraj ne poznajo, medtem ko je drugod praktično stalnica.

Z uporabo algoritmov za analizo sevov petih različnih podvrst virusa so odkrili, da HPV16 šteje približno 500.000 let in da se je najverjetneje razvil znotraj neandertalskih in denisovanskih populacij, ki so nato z virusom okužili naše prednike. 

Rakotvorni sev

Raziskovalce je še posebej zanimal rakotvorni sev HPV-ja, imenovan HPV16. Ta po nekaterih ocenah okuži štiri odstotke Američanov, znano pa je, da poveča tveganje za nastanek raka materničnega vratu. Z uporabo algoritmov za analizo sevov petih različnih podvrst virusa so odkrili, da HPV16 šteje približno 500.000 let in da se je najverjetneje razvil znotraj neandertalskih in denisovanskih populacij, ki so nato z virusom okužili naše prednike. Virus se je takrat 'nadgradil' v HPV16A, kar je ime za sodoben sev virusa. Raziskovalci menijo, da so prvi ljudje sicer premogli svojo različico sevov HPV-ja – danes jih je še mogoče najti v podsaharski Afriki –, a da se je HPV16 pri sodobnem človeku pojavil šele, ko so naši predniki pred 60.000 do 100.000 leti prišli v Evrazijo občevali s tam živečimi Neandertalci in denisovanci.

Ta teza, kakorkoli verjetna se morda zdi, še ni potrjena.