Številni Kubanci brez njega namreč niso nikoli živeli. Na čelu Kube je bil med letom 1959 in 2006, ko je oblast predal svojemu mlajšemu bratu Raulu, ki je tudi sam vse kaj drugega kot mladenič - junija jih je dopolnil 85.
Fidel Castro je sicer na kongresu kubanske komunistične partije aprila pokazal, da že razmišlja o smrti. "Za vse nas pride čas," je takrat dejal, zaradi česar se je več partijskim delegatom orosilo oko.
Putinova čestitka
Castru, svojemu "dragemu prijatelju", je ob visokem jubileju med drugimi danes voščil ruski predsednik Vladimir Putin. "V Rusiji uživate globoko spoštovanje kot izjemen državnik, ki je svoje celo življenje namenil služenju Kubancem," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v telegramu zapisal Putin.
"Težko je preceniti vaš osebni prispevek pri razvoju prijateljstva in sodelovanja med našima državama," je še poudaril in Castru zaželel zdravje, dolgo življenje, vitalnost in srečo.
Praznuje cel Kuba
Slavje ob rojstnem dnevu se je na havanski obalni aveniji Malecon začelo točno ob polnoči, ko je glasbena skupina Castru s pesmijo zaželela vse najboljše. Na drugi strani zaliva so istočasno izvedli ognjemet. Pisana povorka, polna plesalcev in glasbenikov, se je nato v ritmih latino glasbe razširila po celotni osemkilometrski aveniji, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Kuba je visoki jubilej svojega dolgoletnega voditelja ta mesec obeležila že na več načinov, med drugim s fotografskimi razstavami o njegovem življenju in najdaljšo cigaro na svetu. V Castrovo čast je kubanski proizvajalec cigar Jose Castelar v petek dokončal nič manj kot 90 metrov dolgo cigaro, navaja AFP.
O Castru
Castro se je v zgodovino zapisal kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom. Preživel naj bi več kot 600 poskusov atentatov.
Po uradnih podatkih se je rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji.
Že v rani mladosti je bil priča hudi revščini, v kateri je živela večina Kubancev, v revolucionarja pa ga je spremenil državni udar generala Fulgenica Batiste leta 1952.
Leto dni kasneje je skupaj z nekaj somišljeniki napadel vojašnico v Santiagu de Cuba, a je vojska slabo načrtovano zaroto preprečila. Obsodili so ga na 15 let zapora, a so ga le po dveh letih ob amnestiji izpustili. Skupaj z bratom Raulom je odpotoval v Mehiko in oblikoval uporniško skupino za revolucijo na Kubi.
Na Kubo se je vrnil leta 1956 na krovu ladje Granma, skupaj s še 81 moškimi. Po prvotnih hudih izgubah je skupina dosegala napredek in do leta 1958 prešla v ofenzivo. Batista je Kubo zapustil na silvestrovo, Castro pa je nato že v jutranjih urah 1. januarja 1959 razglasil zmagoslavje revolucije.
Njegovo vladanje
Kubi je nato Castro vladal s trdo roko. Zaradi zemljiške reforme se je njegov režim znašel na nasprotnem bregu z ZDA, ki so proti Kubi uvedle trgovinski embargo in podprle spodletelo invazijo oboroženih Kubancev na Prašičji zaliv leta 1961.
Castro se je povezal s Sovjetsko zvezo in namestitev sovjetskih raket na Kubo leta 1962 je svet privedla na rob jedrske vojne. Po razpadu Sovjetske zveze je Kuba zapadla v globoko gospodarsko krizo, popolnemu propadu pa se je izognila s prihodki od turizma in sodelovanjem z nafto bogato Venezuelo.
Fidel se je 31. julija 2006, ko se je podvrgel operaciji za neznano bolezen, odpovedal oblasti. Ta odločitev je postala trajna dve leti kasneje, ko so Raula uradno imenovali za kubanskega vodjo. A Fidel sam je ostal močan simbol.
