Olimpijske igre so želja in cilj vsakega športnika. Za olimpijsko zlato in slavo se bo med 5. in 21. avgustom v Riu de Janeiru potegovalo približno 10.500 športnikov iz več kot 200 držav.
Žiga Culiberg
Sanji Modrić se bo v televizijskem studiu na nacionalni televiziji ob večerih pridružil gost Matic Osovnikar, sprinter, ki je Slovenijo predstavljal na treh olimpijskih igrah.
Pri nas lahko olimpijske igre spremljamo na Televiziji Slovenija, vsak večer pa bosta dnevno dogajanje v studijski oddaji strnila Sanja Modrić in Matic Osovnikar. V oddaji bo svoje mesto našlo tisto, kar je najzanimivejše, najboljše, tudi najbolj smešno. Oddajo bo Matic popestril s svojimi bogatimi olimpijskimi izkušnjami, manjkale ne bodo niti reportaže s prizorišča.
Profimedia
Ekipa iz Ria se bo trudila pričarati olimpijski utrip iz brazilskega velemesta.
Kaj bo glavna tema letošnjih olimpijskih iger? Športni uspehi ali športniki, ki so se okužili z virusom zika?
Sanja: Zdi se mi, da bo virus zika v ospredju samo do začetka iger, potem pa bodo pozornost le prevzeli športniki in njihove športne predstave. Vsaj upam in želim si, da bi bilo tako. Ni prvič, da se je pred kakšnimi igrami govorilo o težavah, na koncu pa se vse nekako izide. Ali pomete pod preprogo. Zato dvomim, da bo v Riu kaj drugače. In mislim, da bodo na koncu, tako kot vedno, govorili o najboljših igrah v zgodovini.
Matic: Jaz si prav tako želim, da bi bile v ospredju klasične olimpijske teme – zgodbe o ponosnem zastopanju svoje države, napetih bojih, zmagah in porazih. Smo se pa žal morali navaditi, da na vseh področjih negativne zgodbe silijo v ospredje, in tudi v športu je tako. Upam, da bodo sodelujoči športniki imeli čim manj negativnih distrakcij in organizacijskih težav, tako da se bodo lahko popolnoma posvetili tekmovanju.
Olimpijske igre Rio 2016 na RTV Slovenija
Na Televiziji Slovenija bodo gledalcem ponudili množico neposrednih prenosov, poudarek bo na slovenskih nastopih in prenosu velike večine vseh drugih finalnih odločitev ter seveda otvoritvene in zaključne slovesnosti, ki sta vedno prava paša za oči. Ob 21. uri pa bo na sporedu oddaja, ki jo bo vodila Sanja Modrić skupaj s posebnim gostom Maticem Osovnikarjem.
Matic, pogrešate kaj vznemirjenje pred startom na velikih tekmovanjih?
Matic: Glede tega sem preživljal pravi »odtegnitveni sindrom«. Prvo leto po koncu kariere sem se ob spremljanju tekmovanj po televiziji stalno grizel v glavi, zakaj me ni več zraven. Potem je to sčasoma popustilo in zdaj se veselim spremljanja tekmovanj kot gledalec. Občutek vznemirjenja pred startom je pa tako vsidran v možganih, da ga lahko vedno podoživim ob gledanju tekme, in zdaj mi je to dovolj.
Matic, ob zaključku kariere ste dejali, da ste najbolj ponosni na uvrstitev v finale teka na 100 m na svetovnem prvenstvu v Osaki. Da ste takrat vedeli, da ste izmed sedmih milijard ljudi, ki lahko tečejo na tem planetu, vi med osmimi najboljšimi. Bi lahko iz te izjave razbrali tudi to, da so potemtakem nekatere olimpijske medalje več vredne kot druge? Alpsko smučanje je recimo omejeno pretežno na Evropo … Kakšno je vajino mnenje glede tega?
Sanja: Zagotovo smo dostikrat »regionalno« usmerjeni. Mislim, da je edini šport, ki ima enako veljavo tako pri nas kot na svetu, nogomet. Pri vsem preostalem pa kriteriji priljubljenosti, gledanosti, zaslužka … ne veljajo vedno. Kaj lahko se zgodi, da so športniki, ki so pri nas najbolj priljubljeni in uživajo zvezdniški status, javnosti v kakšni drugi (tudi evropski) državi popolna neznanka. Pa s tem ni nič narobe, tako je tudi drugod. Po drugi strani imamo tudi nekaj velikih športnih imen, ki jih poznajo po vsem svetu, pa jim morda doma namenimo premalo pozornosti. Goran Dragić ali Anže Kopitar sta le redko v ožjem izboru za športnika leta, pa si to zagotovo zaslužita, ker sta izjemna športnika, čeprav z reprezentancami verjetno, žal, nikoli ne bosta osvajala kolajn na največjih tekmovanjih.
Matic: Konkurenca je v vseh olimpijskih športih izjemna in s tega vidika je za športnika osvojitev zlate olimpijske medalje vrhunec, ne glede na športno panogo, v kateri tekmuje. Ampak povejte mi, kaj bi rajši videli – da ima Slovenija olimpijskega prvaka v trampolinu ali v teku na 100 metrov? Koliko bi eno ali drugo odmevalo v svetu? Slovenska javnost ima slabost – zelo rada polemizira o upravičenosti nastopa slovenskega športnika na olimpijskih igrah, čeprav je za to moral doseči jasno postavljene standarde, in njegovo sodelovanje nam je v resnici lahko v ponos. Še druga slabost, ki me zelo zmoti – javnost zelo hitro izgubi kompas pri vrednotenju dosežkov; rada na primer poveličuje posameznike za dosežke v ekstremnih vzdržljivostnih preizkusih, kot da nam vsi po vrsti prinesejo svetovno slavo.
Profimedia
