V tujini je za takšne primere pomoč usposobljenih strokovnjakov ustaljena praksa, medtem ko Slovenci o svojih težavah še vedno rajši molčimo in čakamo, da se bodo rešile same od sebe. Napaka!
Izpostavljeno
Praznična čutnost: 5 nasvetov za izbiro popolnega perila
V Sloveniji v okviru javnega zdravstva deluje nekaj ambulant za spolne motnje (v Ljubljani na primer v okviru Centra za mentalno zdravje), a žal jih lahko pri nas preštejemo na prste ene roke. Mi smo se obrnili na seksualno terapevtko Vesno Jarc, ustanoviteljico zasebnega Inštituta EMDR, ki je iz psihoterapije diplomirala na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Njeno poslanstvo je v izboljševanju spolnega življenja posameznikov in parov, ki se za težave v spalnici odločijo poiskati strokovno pomoč.
Kadar težav v spalnici ne moremo rešiti sami
Za obisk seksualne terapije se odločajo tako pari kot posamezniki. Moški največkrat zaradi težav z erekcijo in s prezgodnjim ali zapoznelim izlivom, ženske zaradi nezmožnosti doživljanja orgazma ali vzburjenja, bolečega spolnega odnosa ter vaginizma – nehotenega mišičnega krča, ki se sproži ob vhodu v nožnico. Nekateri dolgoletni pari se za obisk terapevta odločijo zaradi upada strasti, drugi zaradi težav z varanjem. Terapija je običajno izhod v sili, kadar ne najdejo več druge rešitve in se soočijo z možnostjo razhoda. »Če bi se odločili poiskati pomoč takoj, ko se težave začnejo, namesto da čakajo, dokler ni stanje skoraj brezupno, bi si marsikaj prihranili,« o svojih klientih pravi Vesna Jarc.
Pari se na terapiji pogosto prvikrat spoprimejo s svojim spolnim nezadovoljstvom, saj se o tej temi zaradi sramu ali predsodkov preprosto ne znajo pogovarjati. Vesna Jarc poudarja, da sta prav komunikacija in povezanost ena glavnih pogojev za izpolnjujoče spolno življenje in posledično tudi za zdravo zvezo.
Predvsem ženske svoje težave najpogosteje zamolčijo in jih zadržujejo v sebi. Po besedah Jarčeve »zelo redko poiščejo pomoč, kar je škoda, saj je uspešnost zdravljenja primarne anorgazmije (to imajo ženske, ki pri spolnosti niso nikoli doživele orgazma) od 80 do 90 odstotkov, sekundarne (ki se pojavlja zgolj v določenem obdobju pri ženskah, ki so bile sicer zmožne doseči orgazem) pa do 75 odstotkov.«
