Katero vodenje po vrsti bo to za vaju?
Mario: Vsako leto se moram prav potruditi in šteti znova, Lorella je tako ali tako zmagovalka, jaz pa bom letos vodil MMS devetič. Se mi zdi, da še ni okrogle obletnice.
Lorella: Tudi jaz pravzaprav ne vem, ampak dejstvo je, da sem na odru Melodij doma in srečna sem, da sva letos znova skupaj.
Česa sta se v teh letih naučila drug od drugega?
DOPUST!
Mario bo nekaj dni po festivalu, kot vsako leto, odletel čez lužo, tokrat v Južno Ameriko. Prav tako za Ameriko navija Lorella, saj pravi, da je tam njeno srce.
Mario: Da je na odru fino stati s prijateljico, na katero se lahko povsem zaneseš. Da je neskončna prednost, če lahko delaš z nekom, s katerim se dobro razumeš, tako zelo dobro, da zmore brati tvoje misli in da veš, da se na odru ne more zgoditi nič slabega. In da je sicer težko delo ob Lorelli lahko tudi zabavno. Lorello neskončno spoštujem, tako njeno profesionalnost kot pripravljenost na kakšno zafrkancijo. Prav zaradi nje komaj čakam, da se za nekaj dni preselim na morje.
Lorella: Jaz pa komaj čakam, da Mario pride, ker vem, da bo vmes padlo kosilo in bo veliko smeha, zraven pa imava še scenarij za festival in prav v teh trenutkih se rojevajo najboljše zamisli. Prijateljstvo je nekaj neprecenljivega in v našem ambientu ga ni v izobilju; da si torej na odru s prijateljem, ki ga tudi zelo ceniš in občuduješ za vse, kar je v življenju naredil, je neverjetno. Ne vem, če še kdo obvlada oder in ljudi, kot Mario. Ko ga zagledam v akciji, vedno ostanem odprtih ust.
Kaj vse se je spremenilo od prvega vodenja pa do danes?
37.festival Melodija morja in sonca se bo zgodil v soboto, 8. julija, v Portorožu.
Mario: Veliko. Zagotovo nisva več človeka izpred 20 let, ko sva se spoznala. Življenje te uči, obrusi, pregnete. Na srečo sva oba v tem času dobila dovolj lekcij, da si imava o čem pripovedovati. Morda se nama je na začetku zdelo imenitno, da so ravno naju povabili k vodenju festivala, danes morava vznemirjenje iskati drugje in dlje časa.
Lorella: Res je, oba sva se spremenila in seveda se je spremenil tudi festival. Mislim, da je v zadnjih letih postal znova glamurozen, posledično zahtevnejši. In prav takšna sva tudi midva: zahtevna. Vodenje je vsakič nov izziv, ker imaš pred seboj vedno novo občinstvo in ključnega pomena je, da jih zabavaš, da si jim všeč.
Kako drugačna bosta v primerjavi s preteklimi vodenji tega festivala? Kaj nam pripravljata letos, glede na to, da so gledalci čedalje bolj zahtevni?
Številčna ekipa
RODUKCIJA JE KOT TOVARNA
Festivalska ekipa je številčna in vsak ima pomembno vlogo, predvsem pa je pomembno, da dihamo skupaj, samo tako je lahko projekt uspešen, razloži Lorella.
Mario: S takimi skrbmi se ne bom ukvarjal. Lepo je, če so gledalci zahtevni, jaz sem tudi. Ne bova se na silo spreminjala in bova na odru taka, kot znava biti in kot trenutno čutiva. Tako je vsako leto. Govoriva stvari, ki se nama zdijo pomembne, ki jih čutiva, za katerimi stojiva. Najbrž jih pred 15 leti ne bi in čez 15 let tudi ne. Vsako vodenje je stvar trenutka. Predvsem pa ga ne jemljem kot najusodnejšo stvar svojega življenja.
Lorella: Se popolnoma strinjam; vse skupaj je stvar trenutka, ki ga ujameš ali pač ne. Običajno je tako, da imava srečo, ob sreči pa je seveda trdo delo in pripravljenost, ker je prireditev v živo in v teh urah se lahko marsikaj zgodi. Bova takšna, kot sva vedno bila: preprosto midva, z dobro energijo in dobro voljo.
MMS zadnja leta deluje kot dobro naoljen stroj. V čem je čar tega festivala?
Mario: Festival smo v zadnjih letih dvignili na nivo, ki si ga zasluži, za projekt, ki ga prenaša javna televizija, ni vse dobro in ne moremo imeti festivala, ki bi ostal na lokalnem nivoju, moramo biti ambiciozni in posledica tega je to, kar vidite zadnja leta. Veliko smo naredili pri vizualizaciji, pri sceni in efektni luči, na odru je živi festivalski bend, vsi pojejo v živo, veliko se dogaja v dneh pred festivalom, na odru se rojevajo hiti. Veliko stvari se mora pokriti in vsem mora biti do tega. Ne bom rekel, da je to lahko ali samo po sebi umevno.
"Prijateljstvo je nekaj neprecenljivega in v našem ambientu ga ni v izobilju." Lorella Flego
Lorella: Mislim, da ima tudi sam Portorož poseben čar. In julij, mesec dopusta, zabave, poletnih melodij. Na obali ni prav veliko prireditev, festival pa je tradicija za marsikatero družino. Dejansko jih poznam kar nekaj, ki ga prav ne želijo zamuditi in ga vsako leto spremljajo z največjim navdušenjem. To se mi zdi izredno lepo, da ga čutijo za svojega in se tako tudi obnašajo, s spoštovanjem. Že zaradi občinstva, ki je tako posebno in hvaležno, se je vredno potruditi, v Avditoriju je magična moč, vsi jo začutijo in te zelo hitro prevzame.
In za konec še, katera je vajina najlepša poletna festivalska melodija?
Mario: Zdaj pa ste me našli, ko imam v ušesih že letošnje melodije, a takole na prvo misel se spomnim skladbe Solinar, zmeraj ko jo slišim, mi je lepa. Ko jo pojejo Faraoni ali Eroika, lepa melodija je zmeraj lepa.
Lorella: Jaz pa prikličem v spomin Aniko in Lahko noč Piran, a seveda ni edina.
