Na sončno soboto, 7. maja, sta se na Primorskem poročila Ksenija Benedetti in Boris Cavazza.
Ona je dolgoletna šefinja protokola Republike Slovenije, on je eden najbolj znanih in uspešnih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev, pa tudi pisec scenarijev, poet, šansonjer. Človek s pretresljivo življenjsko zgodbo, ki jo je v odlični knjigi zapisala Vesna Milek. Zaradi raka je izgubil ženo Mojco, zaradi nesrečnih okoliščin kar dva sinova, Kristijana in Damjana.
Preživel je revno otroštvo – ne morem pozabiti odlomka iz knjige, kako je nosil plašč z mastnim madežem na hrbtu in se je zaradi tega vedno naslanjal na zid, da ljudje niso opazili tiste masti. Postal je pomorščak, bil je boksar in še marsikaj. Umiril se je v igralskem poklicu ter zakonu z Mojco in tremi sinovi. A nesreča jih ni pustila pri miru. Vzela jim je Kristijana in potem še Mojco. Boris je ostal sam z dvojčkoma Sebastijanom in Damjanom. Srečo je poiskal v drugem zakonu, z dosti mlajšo Oriano Girotto, rodil se je Boris Aleksander, ki je danes že najstnik. Pred nekaj leti je usoda vzela še enega sina, Damjana.
Boris je težko našel tolažbo in mir. A ker je rojen borec, je vedel, da mora samo živeti naprej. Po nekaj krajših zvezah se mu je »zgodila« Ksenija. Poznala sta se že vrsto let, se družila bolj poslovno kot zasebno, potem pa ga je ona nekega dne povabila na večerjo. »Ta večerja je trajala in trajala …« je v enem redkih intervjujev, če ne edinem skupnem, povedala Ksenija. Odtlej sta bila skupaj, povedala sta, da se veliko smejeta, se spoštujeta in imata rada. »V resnici ne teživa drug drugemu. Če imava o čem različno mnenje ali kaj obema ni všeč, si v šali skupaj zapojeva 'kako sva si razliiična',« je dodal Boris. Ksenija je v smehu izjavila, da sta se dogovorila za vsaj še petindvajset skupnih let, Boris pa je dodal, da upa, da bo trajalo čim dlje, če jima bo le služilo zdravje.
Skrivnost do zadnjega diha
In tako se je zgodilo. Lepega sobotnega popoldneva na Primorskem. Domnevamo, da je Boris Ksenijo zaprosil za roko, tako, kot se po tradiciji spodobi, a sta zaroko pridno zamolčala javnosti. Ravno tako so molčali čisto vsi »vpleteni« v čudoviti dogodek, ki naj bi se imel zgoditi. Vključno z Gašperjem Tičem, ta je bil presenečenje celo za ženina in nevesto.
A pojdimo po vrsti. Ksenija je že naslednji dan, 8. maja, dopoldne na svoj Facebook zapisala. »Hvala vsem za morje čestitk! Toliko veselja na kupu pa že dolgo ne. Tole bova še povedala, potem pa oba zaključiva z izjavami in se vrneva v lep vsakdanji direndaj. Torej: poročila sva se v ožjem družinskem krogu na Sečoveljskih solinah, poročila naju je najina prijateljica Katja Pegan, bilo je več tisoč ton smeha in dobre volje, z barko Solinarka smo se zapeljali v Piran, sijajno so nas pogostili v oštariji Pri Mari v Piranu. Hvala za dan, s soncem obsijan, pričama Damjani in Sebastjanu, mojim staršem, Katji, Aleksu, Marku, Luki, Gašperju, Lauri, Ivani, Evi, Danijelu, Bojani, Irini, Tomiju in Mari, Hotelu Piran, Sečoveljskim solinam, Upravni enoti Piran in vsem, ki ste za debel mesec in pol znali ohraniti malo skrivnost zase.« Ksenija in Boris.
Vlakec ni za poročne pričeske
Poiskali smo Katjo Pegan, direktorico koprskega gledališča in njuno prijateljico, ter jo prosili, nam naj vendarle izda še kaj lepega s tega poročnega dne. Takole nam je prijazno napisala: »Boris in Ksenija sta se poročila na lep sončen dan. Malo je pihljalo, nagajivo in zvončkljavo. Njuno spremstvo je bilo srečno in nasmejano. To je verjetno takrat, ko je vse tako, kot mora biti. Med prijatelji se skrivnosti ohranjajo in prisege držijo. Nalogo sem opravila, ker sem presodila, da jo zmorem. Čeprav, če dobro premislim, to ni bila naloga, tako je bilo prav. Kot vse tisti dan.« V Primorskih novicah je Katja povedala še, da so čakali na nevesto malo dlje, ker je zaradi pričeske zahtevala počasnejšo vožnjo z vlakcem. Katja pa je imela zaradi hitre vožnje s predhodnim vlakcem čisto razmršene lase.
Kot smo že zapisali, je bil Gašper Tič čisto presenečenje tudi za ženina in nevesto. Kaj pa je on počel na njuni poroki? »Katja in Sebastijan sta mi zaupala, da je želja mladoporočencev prigodnica v mojem stilu, kot jih pišem prijateljem ob njihovih praznikih. Z veseljem sem sprejel častno nalogo in molčal mesec dni o skrivni poroki in prigodnici, kot bom tudi poslej. Presenečenje je uspelo, Ksenija in Boris sta bila vesela in ganjena, nasmejali smo se do solz, ganili tudi ... Lepo je bilo. Kaj jima želim? Vse sem jima povedal. Vse dobro! Kako sta bila videti? Ljubezen. Kaj sem čutil? Ljubezen. Kaj o tem mislim? Ljubezen.«
Zdita se mi krasen par
Tako. Pa imamo spet pravo veliko ljubezensko zgodbo. S srečnim koncem. In dokaz, da je mogoča ljubezen tudi v zrelih letih, ko bi morda že kdo obupal, da bo našel partnerja, ki ga bo razumel in sprejel takšnega, kot je. Tudi o tem sta Boris in Ksenija že nekaj malega povedala: »Spoštujem njene napake, ona moje in to je to. /…/ Zveza lahko uspe samo, če si toleranten.« Ksenija: »In razumevajoč, s spoštovanjem drug drugega in do drugačnosti. Gojiš vez, jo nenehno nevsiljivo zalivaš, da raste in cveti.«
Očitno jo znata zalivati. Pa zaključimo še z nekom iz njune bližine, ki jima prav tako želi vso srečo. Oriana Girotto, ki oba dobro pozna: »Zelo sem vesela zanju, da sta se našla in vzela, saj ju spremljajo velika ljubezen, smeh in dobra volja. Zdita se mi krasen par in jima želim vso srečo na svetu.«
Enako jima želimo tudi mi!
