Andreja in Duško se udejstvujeta na lastne stroške, njuna pot je tlakovana z lažnimi obljubami. Andrejin potencial je neizmerljiv. »Svojo prvo borbo je imela leta 2005 v Pančevu, kjer je premagala Srbkinjo,« razlaga Duško Čavić, diplomirani trener boksa. »Drugo borbo je imela na evropskem pokalu na Madžarskem, od koder se je vrnila z bronom.«
»Če mi bo boksarska zveza plačevala tekmovanja kot amaterki, potem nimam potrebe po tem, da grem v profesionalizem.« - Andreja Bešter
Čavić njen talent neguje v skrajno neugodnih pogojih: »Andreja ima dve do tri borbe na leto. To je rekreacija.« Kranjska šola boksa je tisti odločujoči dejavnik, ki nadomešča pomanjkanje tekem. Čavić nadaljuje: »Če bi kot klub imeli denar, da gremo v tujino, bi imela več borb in boljše rezultate. To je zdaj naš cilj – vse smo podredili olimpijskim igram, da bi se leta 2016 nanje uvrstila. Njena nesreča je v tem, da v Sloveniji konkurence nima.«
Pregled Andrejinih dosežkov
56 amaterskih borb (44 zmag, 1 izenačena tekma, 11 porazov)
8 x državna prvakinja
srebrna medalja – Dolomiten Cup 2005
bronasta medalja – EABA Madžarska 2006
bronasta medalja – AIBA Madžarska 2007
5. mesto – AIBA Turčija 2007
bronasta medalja – AIBA Madžarska 2008
udeleženka na evropskem prvenstvu v Ukrajini 2009
udeleženka na evropskem prvenstvu na Nizozemskem 2011
bronasta medalja – AIBA 1. Nation Cup Srbija 2012
bronasta medalja – AIBA 2. Nation Cup Srbija 2013
5. mesto – EUBC Prvenstvo Evropske unije Madžarska 2013
5. mesto – AIBA 3. Nation Cup Srbija 2014
Andreja ima za seboj deset let aktivnega treninga. Tekmuje osem let in pol. Je osemkratna državna prvakinja – državna prvenstva ji pridejo še posebej prav, ker ima tako malo možnosti za dvoboj. Kamorkoli pride, vedno računa na nasprotnico. Nič drugače ni bilo v Zagrebu. Tako Čavić: »Prejšnji mesec smo šli na odprto prvenstvo Zagreba. Šli smo za tri dni in vsak dan so nam obljubljali, da bo imela nasprotnico.« Iz tega ni bilo nič.
Kot razloži Čavić, Andreja boksa v najbolj neugodni kategoriji – v njej sta še sloviti Katie Taylor, Irka, trenutna evropska, svetovna in olimpijska prvakinja, ter Sofija Očigava, Rusinja, večkratna evropska in svetovna prvakinja –, zato je vsaka borba zlata vredna. Andreja pa ima kaj pokazati, okitena z medaljami in pokali z vseh vetrov. »Vsaka kolajna je posebna,« pravi sama. »Tudi turnirji, kjer nisem osvajala kolajn, mi zelo veliko pomenijo, saj sem boksala z zelo dobrimi nasprotnicami. In načeloma, boljšo nasprotnico ko imaš, boljšo borbo prikažeš. Z vsemi svojimi rezultati sem zelo zadovoljna, s tem da je moj največji dosežek drugo mesto na evropskem pokalu, kjer sem v polfinalu boksala z nekdanjo svetovno prvakinjo, v finalu pa sem zgubila proti aktualni svetovni prvakinji.« Ponaša se še z bronasto medaljo z evropskega pokala, prav tako ima štiri brone s svetovnih pokalov.
Njen trenutno osrednji cilj so kvalifikacije za olimpijado. Ob tem upa na podporo Boksarske zveze Slovenije, saj se prejšnjih kvalifikacij ni mogla udeležiti zaradi pomanjkanja denarja. Za prejšnjo olimpijado je bila norma svetovno prvenstvo na Kitajskem – prvih dvanajst deklet, dve z vsakega kontinenta, in nekaj izbrank je šlo na olimpijado. Takrat so bile v igri le tri kategorije: do 51 kg, do 60 kg in do 75 kg. Zdaj upa, da jih bo sprejetih vseh enajst, saj Andreji bolj kot kategorija do 60 kg ustreza tista do 57 kg.
Kaj pa po olimpijadi? »Če mi bo boksarska zveza plačevala tekmovanja kot amaterki, potem nimam potrebe po tem, da grem v profesionalizem. Če bom morala plačevati sama, bom šla v profesionalne vode, sicer imam samo stroške.« Andreji bo za vedno ostala čast, da je kot prva ženska na področju boksa v Sloveniji orala ledino, četudi je to v tistih časih pomenilo iskanje izkušenj preko meja naše države. Nihče se njenega pečata ne zaveda bolje kot Duško Čavić, ki je, kot pravi, počaščen, da je lahko del njene zgodbe, katero pišeta že deset let.
