Fotografije lahko pošljete na elektronski naslov: urednistvo@svet24.si
Po državi je poplavljenih veliko predvsem kletnih prostorov stanovanjskih objektov pa tudi cest. Po informacijah iz občin Škofja loka in Žiri je bilo nekaj manjših mostov poškodovanih ali celo porušenih.
V vzhodnem delu države pa je problem predstavljal predvsem veter, ki je rušil drevesa in odkril nekaj objektov, 17.000 odjemnikov na Štajerskem je bilo brez električne energije.
Hladna fronta je povzročila močne sunke vetra
Nočne padavine so prizadele tri območja: dolino Poljanske Sore, porečje Gradaščice ter območje ob Glinščici.
Brane Gregorčič z agencije za okolje je povedal, da je minulo noč Slovenijo prešla izrazito hladna fronta, ki je povzročila močne sunke vetra. Ti so v večjem delu Slovenije dosegli med 60 in 80 kilometrov na uro, na Obali pa je tramontana zapihala do 90 kilometrov na uro.
Količina padavin je bila največja na območju osrednje Slovenije, torej Ljubljane z okolico in na območju Škofjeloško-Polhograjskega in Cerkljanskega hribovja. Na tem območju je padla velika količina padavin med 100 in 200 litri na kvadratni meter, tako da so posledice nočnega deževja najhujše v osrednji Sloveniji, je dejal.
Na merilni postaji za Bežigradom je bilo doslej največ padavin oktobra v 70. letih prejšnjega stoletja, in sicer nekaj pod 100 milimetrov na kvadratni meter. V 100-letni zgodovini meritev v Ljubljani sta bila le dva dneva, ko je padlo še več dežja kot minulo noč, prvi septembra 1923, drugi pa septembra 2010, je navedel Gregorčič.
Izrednih vremenskih dogodkov bo še več
Polajnar je ob tem navedel, da je bila tokratna poplava že tretja večja poplava v tem letu po poletni poplavi v porečju Gradaščice in septembrskih poplavah v porečju Krke in vzhodni Sloveniji. "Prihaja pa še november, mesec, ko so se že večkrat pojavljale poplave," je še opomnil Polajnar.
Gregorčič je pritrdil, da se pogostnost "izrednih vremenskih pojavov" v zadnjem času povečuje. "Vtis je tak, da bomo s tem morali živeti, kajti manj jih ne bo, kvečjemu več," je dodal.
Po njegovih besedah v prihodnjih dneh ne bo večjih vremenskih posebnosti. "Najbolj burno vremensko dogajanje je mimo. V prihodnjih dneh večjih posebnosti ne pričakujemo. Jutri popoldne se bo spet krepil severni veter in bo jutri popoldne do petka dopoldne predvsem v Severni Sloveniji - pod Karavankami, ob avstrijski meji preko Koroške do Prekmurja in Štajerske v sunkih lahko presegel hitrost 70 kilometrov na uro. Nekaj težav bo povzročal," napoveduje Gregorčič.
Težave tudi drugod po državi
Neurje z obilnim dežjem in močnim vetrom je na Goriškem, Tolminskem in Idrijsko-Cerkljanskem povzročilo precej težav. Začelo se je že okrog polnoči, ko je visoka podtalnica najprej zalila kletne prostore Gasilskega društva sredi Nove Gorice. Malo po polnoči so morali gasilci posredovati še v Kromberku in v Kojskem v Goriških Brdih, kjer je meteorna voda zalila kleti stanovanjskih hiš. Narasel potok Slatna pa je ogrožal stanovanjske hiše v Grgarju, ki so jih s postavitvijo protipoplavnih vreč rešili novogoriški gasilci.
Malo po tretji uri zjutraj se je "huda ura" začela na Tolminskem. Narasla reka Bača in njeni pritoki so ogrožali stanovanjske objekte v Kneži ter poplavile stanovanjske objekte v Grahovem ob Bači in Podbrdu. Narasle vode so ogrožale tudi hišo v Hudajužni, meteorne vode pa hiše na Šentviški planoti in v naselju Koritnica. V naselju Gorje na Cerkljanskem se je sprožil zemeljski usad, ki ogroža stanovanjski objekt. V Gorenjih Novakih pa je močan veter odkril streho.
