Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ustavodajna skupščina
Čas branja 1 min.

Venezuelski predsednik "ponosen" na sankcije ZDA


B.K./STA
1. 8. 2017, 13.14
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 10:03
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

ZDA so v ponedeljek, dan po venezuelskih volitvah v ustavodajno skupščino, uvedle sankcije proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Kot je sporočilo finančno ministrstvo v Washingtonu, so s sankcijami zamrznili morebitno Madurovo premoženje v ZDA, ameriškim državljanom pa prepovedali poslovanje z njim.

venezuela protestniki
Reuters
Opozicijski protestniki.

Maduro je danes sankcije zavrnil. “Ne bom ubogal imperialističnih ukazov. Ne ubogam vlad drugih držav. Sem svoboden predsednik,” je dejal. “Sankcije sem dobil, ker sem pozval ljudi, naj svobodno izvolijo ustavodajno skupščino. Ponosen sem na te sankcije, gospod imperialist Donald Trump,” je dodal.

V Venezueli so v nedeljo volili 537 od 545 predstavnikov ustavodajne skupščine, ki bo reformirala venezuelsko ustavo. 364 predstavnikov je bilo voljenih po lokalnih skupnostih, 173 pa po interesnih skupinah. Po  podatkih volilne komisije se je volitev udeležilo 8.1 milijona volivcev, udeležba je bila 41 odstotna. Danes bodo preostalih 8 predstavnikov volili še staroselci.

nicolas maduro venezuela.jpg
Reuters
Nicolas Maduro

Volilni dan je sicer zaznamovalo nasilje, ki naj bi zahtevalo najmanj 10 smrtnih žrtev. Nasprotniki volitev so napadali volišča in postavljali cestne blokade. To je sprožilo odgovor varnostnih sil, ki so ponekod odgovorile s streljanjem.

Nova ustavodajna skupščina naj bi prvič zasedala že v sredo, v stavbi venezuelskega parlamenta.  Ta ustavodajna skupščina naj bi zdaj nadomestila parlament, kjer ima večino opozicija, in napisala novo ustavo.

V nasilju, ki spremlja že več mesecev trajajoče proteste naj bi do danes umrlo vsaj 130 ljudi. Opozicija trdi, da so smrti rezultat policijskega nasilja, s katerim želi Maduro ostati na oblasti, a državno tožilstvo v poročilu iz konca meseca maja trdi, da večina ubitih ni sodelovalo v protestih in da prav tako niso bili žrtve policijskega nasilja, poroča latinskoameriška televizija Telesur.

venezuela, chavista
Reuters
Demonstracije v podporo vladi predsednika Madura.

Po poročilu je bilo vsaj osem žrtev odkritih podpornikov venezuelskega predsednika, 13 jih je življenja izgubilo v nenadzorovanem ropanju, ki spremlja proteste, 10 jih je umrlo med postavljanjem cestnih blokad, ubitih pa je bilo tudi vsaj 5 policistov. V samih protestnih je umrlo najmanj 48 ljudi.

Volitve v ustavodajno skupščino, s katero želi Maduro rešiti dolgotrajno politično krizo v državi, so  sicer obsodile mnoge zahodne države, med njimi združene države Amerike pa tudi Evropski parlament. Podprle pa so jih številne latinsko-ameriške države, med njimi Bolivija, Nikaragva, Dominikasnka republika in Salvador, pa tudi Rusija.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.