"Naša ponudba tesnega in zaupnega dogovarjanja naše politike proti Rusiji je še vedno na mizi," je dejal Gabriel. Zagotovil pa je, da ne bodo nikakor upoštevali sankcij, ki bi vplivale na evropska podjetja. "Politika sankcij ni primeren inštrument za napredovanje nacionalnih izvoznih interesov in domačega energijskega sektorja," je dodal.
Sankcije proti Rusiji so bile načeloma do sedaj vedno usklajene na obeh straneh Atlantskega oceana.
V četrtek je predlog zakona o novih sankcijah proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji potrdil ameriški senat. Zakon predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepoveduje rahljanje sankcij proti Rusiji brez dovoljenja kongresa.
Pritiski industrije
Na nemški politični vrh pri tem vprašanju pritiska tudi nacionalna industrija. Komite za vzhodno-evropske gospodarske odnose, vplivno združenje nemških industrialcev, je namreč včeraj opozorilo, da mora biti Evropa pripravljena na ustrezen odziv, če bodo sankcije zadele tudi nemška podjetja.
“Sankcije, ki jih [ZDA] uvajajo proti projektom gradnje plinovodov se zdijo zasnovani tako, da bodo pospešili izvoz ameriške energije v Evropo, ustvarili delovna mesta v ZDA in okrepili ameriško zunanjo politiko,” je dejal vodja združenja Michael Harms.
Rusija že uvedla protisankcije
Kremelj se je sicer na ameriške sankcije odzval še preden jih je ameriški predsednik sploh podpisal. Tako bodo ZDA morale do septembra iz Rusije odpoklicati nekaj svojih diplomatov, ti pa prav tako ne bodo več imeli dostopa do nekaterih luksuznih objektov.
V izjavi za javnost je rusko zunanje ministrstvo poudarilo, da potrditev sankcij v ameriškem senatu “znova potrjuje ekstremno agresivnost Združenih držav v mednarodnih zadevah.” “ZDA arogantno ignorirajo pozicije in interese ostalih držav,” so še zapisali, nanašajoč se na spor, ki ga je med države Evropske unije in ZDA vnesla napoved novih sankcij.
ZDA bodo sicer število svojih diplomatov v Rusiji morale zmanjšati na 455 – toliko, kolikor jih ima Rusija v ZDA.
