Le nekaj ur pred začetkom slovesnosti so oblasti odpustile 7500 policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev, s čimer nadaljujejo čistke po udaru.
Ankara nadaljuje čistke pod okriljem izrednega stanja, ki je bilo razglašeno 20. julija lani. Tako je brez dela ostalo 7563 policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev. V odloku je Ankara navedla, da gre za osebe, "povezane s teroristični organizacijami ali skupinami, ki so delovale proti nacionalni varnosti države".
Ta mesec je sicer Turčija pridržala tudi prvega moža nevladne organizacije Amnesty International v Turčiji ter več zagovornikov človekovih pravic.
"Najtemnejša noč se je spremenila v epsko"
Turčija obeležuje eno leto, odkar se je "najtemnejša noč spremenila v epsko", je na posebni seji turškega parlamenta ob obletnici spodletelega poskusa državnega udara dejal turški premier Binali Yildirim. Seje se je udeležil tudi predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki pa bo poslance nagovoril šele zvečer.
Po oceni Yildirima se je v noči s 15. na 16. julij lani odvila "druga osvobodilna vojna" Turčije. V poskusu državnega udara, ki so ga sicer zatrli v nekaj urah, je - brez upoštevanja pučistov - življenje izgubilo 249 ljudi.
Turška opozicija je bila medtem do oblasti kritična tako zaradi nesposobnosti preprečitve državnega udara kot tudi čistk, ki so sledile. Vodja levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu je tako zahteval, naj tisti, ki so dovolili snovalcem državnega udara infiltracijo "na najbolj občutljiva mesta v državi", za to tudi odgovarjajo.
Zahteval je popolno jasnost glede dogodkov, vključno s tem, kdaj so oblasti prvič izvedele za poskus udara. "Podrobnosti morajo biti razjasnjene v imenu mučenikov in herojev," je dejal in oblast okrcal, da skuša blokirati pot do resnice. Ocenil je tudi, da so pravni postopki v zadnjem letu "prestopili okvire prava".
Ulice so preplavili ogromni plakati, ki jih je pripravil predsednikov urad, s kričečimi podobami ključnih trenutkov noči poskusa državnega udara, vključno s predajo pučistov. "Epski 15. julij," je slogan, ki spremlja plakate. Osvetljene slogane proti državnemu udaru so obesili tudi med minarete nekaterih največjih istanbulskih mošej.
Pohod čez most mučenikov
Erdogan se bo kasneje med drugim udeležil pohoda prek mostu čez Bospor v Istanbulu, sedaj imenovanega Most mučenikov 15. julija, nato se bo vrnil v Ankaro in nagovoril parlament na še eni seji v spomin na trenutek, ko je bil ta bombardiran.
Pred predsedniško palačo bodo nato razkrili nov spomenik ubitim v poskusu puča, v okoli 90.000 mošejah po vsej državi pa bodo potekale molitve in branje Korana. Opolnoči bodo po državi potekale "straže demokracije", zbori, s katerimi naj bi ponazorili, kako so se ljudje podali na ceste v bran svoje države.
Predsednik Erdogan se bo med drugim udeležil pohoda prek mostu čez Bospor v Istanbulu, sedaj imenovanega Most mučenikov 15. julija, nato se bo vrnil v Ankaro in nagovoril parlament na še eni seji v spomin na trenutek, ko je bil ta bombardiran.
Pred predsedniško palačo bodo nato razkrili nov spomenik ubitim v poskusu puča, v okoli 90.000 mošejah po vsej državi pa bodo potekale molitve in branje Korana.
Tanki na ulicah
V mili poletni noči s 15. na 16. julij 2016 so elementi v turški vojski, nezadovoljni s 15-letnim vladanjem Erdogana, poskušali prevzeti oblast. Pučisti so zaprli mostove v Istanbulu, bombardirali parlament v Ankari in na ulice poslali tanke.
Poskus puča je bil v nekaj urah zatrt, a je pustil daljnosežne posledice na turški družbi in politiki. V državi so izvedli največjo čistko v zgodovini države, v okviru katere so aretirali več kot 50.000 ljudi, več kot 100.000 jih je ostalo brez službe.
Erdogan je za poskus udara obtožil svojega nekdanjega zaveznika, zdaj smrtnega sovražnika, islamskega pridigarja Fethullaha Gülena, ki je skozi desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen je iz svoje rezidence v Pensilvaniji zanikal obtožbe.
Med poskusom prevrata je bilo ubitih 250 ljudi, ki so jih razglasili za mučenike.
