Sodnik James Robart ni "liberalni aktivist", kot Trumpovi podporniki označujejo vse, ki dvomijo v predsednikove odločitve, ampak republikanec, ki ga je na položaj predlagal republikanski predsednik George Bush mlajši. Sodnikova odločitev s političnega vidika predstavlja hud udarec Trumpovemu ukazu in je pretresla Belo hišo, ki se je na sodno odločitev nemudoma odzvala z dvema sporočiloma za javnost.
Bela hiša je odgovorila, da bo pravosodno ministrstvo vložilo zahtevo za zaustavitev "nezaslišanega ukaza" in branilo predsednikov izvršni ukaz, za katerega verjame, da je zakonit in primeren. Nekaj minut kasneje je prišlo novo skoraj identično sporočilo za javnost, ki pred omembo sodnega ukaza izpušča besedo "nezaslišanega".
"Zakon pravi, da lahko predsednik z razglasom in za obdobje, ki se mu zdi potrebno, začasno prepove vstop v ZDA vsem tujcem, priseljencem ali obiskovalcem oziroma uvede omejitve na vstop, ki se mu zdijo ustrezne, če ugotovi, da je lahko vstop kateregakoli tujca škodljiv za interese ZDA," sporoča Bela hiša in zatrjuje, da je ukaz namenjen zaščiti domovine.
Zmaga ustave
Pravosodni minister države Washington Bob Ferguson je odločitev sodnika Robarta po drugi strani označil za zmago ustave in potrditev, da ni nihče nad zakonom, niti predsednik. "Odločitev pomeni, da lahko ljudje spet potujejo kot prej," je zagotovil. Na vprašanje o morebitni zmedi pa je odgovoril, da je zmedo ustvaril ukaz, sodnik pa jo je odpravil. "Prepričan sem, da predsedniku odločitev ne bo všeč, vendar mora spoštovati zakon in zagotovil bom, da ga bo," je dejal Ferguson.
Trumpova administracija oziroma ministrstvo za domovinsko varnost mora sodni ukaz upoštevati, sicer bo nastala ustavna kriza. Žoga je sedaj pred zveznim prizivnim sodiščem v San Franciscu, ki je pristojno za zvezno državo Washington, primer pa bo skoraj zagotovo končal na vrhovnem sodišču ZDA, ki je trenutno razdeljeno, saj je v njem polovica liberalcev in polovica konservativcev.
Trump je pred tednom dni podpisal izvršni ukaz o prepovedi vstopa za 90 dni vsem državljanom sedmih muslimanskih držav, prepovedi vstopa za 120 dni za vse begunce in o prepovedi vstopa beguncem iz Sirije za nedoločen čas. Ukaz je sprožil proteste in kritike po vsem svetu, v ZDA pa tudi poplavo tožb. Skupaj s temi je proti Trumpu odkar je 20. januarja prevzel oblast vloženih že več kot 50 tožb.
Na Trumpov ukaz se je pred tednom dni najprej odzvala zvezna sodnica v Brooklynu, ki je prepovedala izgon vseh, ki so jih na podlagi ukaza pridržali po ameriških letališčih ne glede na to, da so imeli veljavne dokumente, kot so vizumi ali celo dovoljenja za delo in bivanje v ZDA (zelena karta). Ni pa odločala o veljavnosti samega ukaza, kar je v petek storil sodnik v Seattlu.
Sodni petek se je za Trumpa začel dobro, saj je najprej zvezni sodnik v Bostonu zavrnil zahtevo po razveljavitvi izvršnega ukaza, nato pa je prišla odločitev sodnika v Seattlu.
Trumpova administracija je trdila, da je ukaz prizadel morda le okrog 100 ljudi. Na sojenju v Virginiji, kjer je država uspela z zahtevo, da se pridruži drugim, ki tožijo Trumpa zaradi ukaza, pa je odvetnik vlade priznal, da so razveljavili 100.000 vizumov. State Department se je odzval s pojasnilom, da ni tako hudo, saj naj bi preklicali plačane vizume za "le" 60.000 ljudi.
