Na Svetovnem gospodarskem forumu so postregli s podatki, da je bilo med letoma 2000 in 2012 posekanega 2,3 milijona kvadratnih kilometrov deževnih pragozdov, ki pomenijo enega redkih naravnih mehanizmov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
Norveška želi zbrati prek sklada, ki sta ga podprla tudi velikana na področju živilske industrije Unilever in Nestle, zbrati 400 milijonov ameriških dolarjev. Z denarjem želijo brazilske kmete spodbuditi k trajnejšim praksam, s katerimi bi prenehali uničevati deževne pragozdove. Načrt pomeni velik korak k spremembam na področju kmetovanja manjšega obsega, ki je v Braziliji eden glavnih dejavnikov krčenja gozdov.
Sklad naj bi državam, v katerih se nahajajo pragozdovi, pomagal tudi pri izpolnjevanju zavez iz leta 2015 sklenjenega pariškega podnebnega sporazuma. Hkrati bo prispeval k več drugim ciljem trajnostnega razvoja, kot so zmanjševanje revščine, odprava lakote, podnebni ukrepi, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri ter zaustavitev degradacije tal in izgube biotske raznovrstnosti.
Norveška vlada bo ob ustanovitvi sklada prevzela obveznosti v višini 100 milijonov ameriških dolarjev, cilj 400 milijonov pa želi do leta 2020 doseči s pomočjo zasebnega sektorja.
Družba Unilever je tako že obljubila, da bo v roku petih let v sklad prispevala 25 milijonov dolarjev. Podporo pa so izrazila tudi podjetja Carrefour, Marks & Spencer, Mars in Nestlé.
