V poslanici je dejal, da je Amerika njihov skupen dom in na zahvalni dan moli za začetek odpravljanja delitev ter skupno pot naprej. "Končali smo dolgo in ostro kampanjo, čustva so sveža in napetosti se ne pomirijo čez noč. Na žalost ne gre hitro, vendar imamo priložnost, da ustvarimo zgodovino, pripeljemo resnične spremembe v Washington, zavarujemo delovna mesta in ustvarimo blaginjo. Za uspeh je potrebna enotna država," je dejal Trump in pozval Američane, naj se mu pridružijo.
K poenotenju prispeva že tudi sam, saj je spremenil ali omilil nekaj ostrih predvolilnih stališč. O predsedniku Baracku Obami je med drugim govoril, da je slab in nepoučen, sedaj ga zelo spoštuje. Napovedoval je odpravo Obamove zdravstvene reforme, sedaj je pripravljen obdržati nekatere njene dele.
Na meji z Mehiko je napovedoval zid, sedaj bo dovolj tudi ograja. Napovedoval je izgon 11 milijonov nezakonitih priseljencev, sedaj bo dovolj izgon le tistih s kriminalno kartoteko. Napovedal je odstop od Pariškega podnebnega sporazuma, sedaj je do tega odprt.
Napovedoval je preiskavo in aretacijo demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, sedaj je proti temu, čeprav se morda še ne zaveda, da to ne bo odvisno od njega, ampak od Jeffa Sessionsa, če bo senator iz Alabame potrjen na položaj.
Pravosodni minister v ZDA deluje neodvisno od predsednika, kakor tudi direktor zvezne policije FBI. Predsednik oba predlaga in lahko zahteva njuno odstavitev, vendar to še nikoli v zgodovini ni minilo brez težkih političnih posledic.
Zanimivo je tudi njegovo stališče do časopisa New York Times, ki ga je med kampanjo in tudi po njej ostro napadal, pred dnevi pa je urednikom in novinarjem povedal, da časopis bere in ga izjemno spoštuje. Komentatorka Washington Posta je ob tem menila, da je Trump v srcu še vedno fant iz Queensa, ki si želi potrditve Manhattna.
Zvesti še čakajo na nagrade
V sredo je govoril po telefonu s slovenskima predsednikom in premierjem in v svoj nov kabinet imenoval dve ženski. Na položaj ministrice za izobraževanje 58-letno je imenoval predsednico republikanske stranke Michigana in zagovornico porabe javnega denarja za zasebne šole Betsy DeVos ter na položaj veleposlanice ZDA pri ZN 44-letno guvernerko Južne Karoline Nikki Haley. Nobena ni bila njegova podpornica v času predsedniške kampanje.
Nekateri Trumpovi zagovorniki sedaj menijo, da je takšnih imenovanj dovolj in da je treba nagraditi zveste ljudi. Posebej oster prepir naj bi potekal glede prihodnjega državnega sekretarja. V igri sta Trumpu zvesti nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani in nekdanji predsedniški kandidat republikancev Mitt Romney, s katerim sta se v času kampanje hudo zmerjala.
Nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich dvomi, da bo Romney ostal zvest Trumpu, nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee pa je dejal, da si Romney ne zasluži zaupanja, ker je Trumpa napadal tudi osebno.
Položaj ministra za stanovanja in urbani razvoj naj bi se obetal upokojenemu zdravniku Benu Carsonu, ki je letos prav tako kandidiral za republikansko predsedniško nominacijo. Carson je najprej dejal, da ne gre v vlado in je celo izrazil hvaležnost, da ni zmagal, ker vidi, koliko dela to prinaša, obenem pa je dejal, da se ne počuti sposobnega za položaj v vladi. Sedaj je sporočil, da bo o povabili resno razmislil.
Ameriški mediji omenjajo, da je Trump položaj ministra za trgovino ponudil 78-letnemu milijarderju Wilburju Rossu, ki se ukvarja s prevzemi podjetij in združevanji.
Ponovno preštevanje glasov
Vendar pa ne miruje niti opozicija. Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je poraz na volitvah priznala, čeprav jo nekateri podporniki pozivajo naj vloži zahtevo za ponovno preštevanje glasov v Michiganu, kjer še vedno ni uradnih rezultatov, čeprav vodi Trump, ter v Pensilvaniji in Wisconsinu, ker naj bi obstajal sum elektronskih vdorov v baze podatkov volivcev in volilne naprave.
Clintonova se za to ni odločila, vendar pa ji lahko nepričakovano na pomoč hočeš nočeš priskoči predsedniška kandidatka zelenih Jill Stein, ki je v sredo napovedala vložitev zahtev za ponovno štetje glasov v omenjenih državah. Uradno sicer zase, ampak to lahko pomaga le Clintonovi, ki je na volitvah na nacionalni ravni dobila 64,2 milijona glasov, Trump pa 62,2 milijona. Kljub zaostanku za kar dva milijona glasov je zmagal zaradi elektorskega sistema.
Steinova ima sicer velik problem s pomanjkanjem denarja. Uradne zahteve za ponovno štetje glasovnic stanejo skupaj okoli 2,5 milijona dolarjev in zeleni so odprli spletno stran za zbiranje donacij. Časa nimajo veliko, saj rok za vlogo v Wisconsinu poteče v petek, v Pensilvaniji v ponedeljek, v Michiganu pa v sredo.
