Vladna kriza na Hrvaškem

Orešković pozval Karamarka in Petrova k odstopu

G.G./STA
3. 6. 2016, 14.21
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Hrvaški premier Tihomir Orešković je dopoldne odpovedal redno sejo vlade, okoli 14. ure pa je stopil pred novinarje in pozval oba podpredsednika vlade Tomislava Karamarka (HDZ) in Boža Petrova (Most), naj odstopita, da bi vlada lahko nadaljevala z izvajanjem začetih reform.

Google
Božo Petrov (levo) je napovedal, da bo njegova stranka glasovala za odstrel Karamarka.

Spor med Karamarkom in Petrovom je izbruhnil, potem ko ministri Mosta niso podprli Karamarka v zvezi z zahtevo opozicije o glasovanju o njegovi nezaupnici zaradi afere s poslovanjem njegove soproge z lobistom madžarskega Mola.

"Kot veste, so odnosi med gospodoma Karamarkom in Petrovom postali preveliko breme za vlado in Hrvaško," je dejal Orešković, ki je uvodoma poudaril, da sam ne namerava odstopiti s premierskega položaja. Spomnil je, da si je v preteklih dneh zelo prizadeval, da bi se odnosi med podpredsednikoma vlade izboljšali, a se to, kot je obžaloval, ni zgodilo.

"Zaradi tega pozivam Karamarka in Petrova, naj v nacionalnem interesu odstopita s svojih položajev, da bi ta vlada lahko nadaljevala z izvajanjem začetih reform, katerih prve rezultate že vidimo," je izjavil Orešković. Kot je dodal, bodo na ta način do konca uveljavili reforme in popeljali državo iz krize. Ocenil je, da predčasne parlamentarne volitve ne bi bile v interesu hrvaškega naroda, ker bi državo stale med milijardo in dve milijardi evrov. Po drugi strani vodja opozicijske SDP Zoran Milanović meni, da bodo predčasne volitve septembra.

Kavica ni zgladila sporov

Vladno sejo so sicer odpovedali le dan po neuspešnih pogovorih ob kavi, ki jih je sklical Orešković, da bi poskusil urediti spor med Karamarkom in Petrovom.

Twitter
Hrvaška vlada je tik pred razpadom.

Možni razpleti krize

V hrvaških medijih se pojavljajo številni možni scenariji razpleta krize, komentatorji pa se večinoma strinjajo, da so predčasne volitve najboljša rešitev za državo, ki zaradi nestabilnosti vlade v sredo prvič ni uspela izdati svojih evrskih obveznic na mednarodnih finančnih trgih.

Glasovanje o nezaupnici Karamarku v saboru je predvideno najpozneje 18. junija. Če bo moral odstopiti, bo to verjetno pomenilo tudi odhod HDZ iz vlade in konec njenega mandata, ki se je začel januarja letos.

V primeru razpustitve sabora predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović lahko imenuje novega mandatarja, ki bo v roku 30 dni imel priložnost dokazati, da ima saborsko večino. V nasprotnem primeru bodo sledile predčasne parlamentarne volitve, predvidoma septembra.