Avstrijske predsedniške volitve

Svobodnjakom ni uspelo! Predsednik je Van der Bellen

G.G./STA
23. 5. 2016, 15.47
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Bivši predsednik avstrijskih Zelenih Alexander Van der Bellen je z zmago v nedeljskem krogu predsedniških volitev postal prvi predsednik Avstrije iz vrst Zelenih, čeprav je na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. Tako avstrijska vlada kot večina Evrope sta se na zmago odzvali z olajšanjem.

Profimedia
72-letni Van der Bellen, ki je nastopil kot neodvisni kandidat, bo postal prvi predsednik države iz vrst avstrijskih Zelenih.

Zmagovalec se je v prvem odzivu pred številnimi domačimi in tujimi novinarji na Dunaju volivcem zahvalil za zaupanje. Avstrijcem se je na splošno zahvalil tudi, da so "odšli na volitve".

Svojemu tekmecu, kandidatu svobodnjakov Norbertu Hoferju, ki je priznal poraz še pred končno objavo rezultatov, je izrekel "osebno spoštovanje in priznanje" ter mu "pri vseh vsebinskih razlikah" čestital k "zelo angažiranemu predvolilnemu boju".

Bodoči avstrijski predsednik je tudi napovedal, da bo zamrznil svoje članstvo pri avstrijskih Zelenih.

Končno zmago so mu prinesli glasovi po pošti

Van der Bellen je v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev prejel 50,3 odstotka podpore, njegov tekmec Hofer pa 49,7 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila v drugem krogu volitev 72,7-odstotna.

Van der Bellnu so končno zmago prinesli glasovi po pošti, saj je imel Hofer še v nedeljo, ob koncu volilnega dneva, 51,9 odstotka podpore. Razlika med obema tekmecema je bila po preštetju glasov po pošti 31.026 glasov. Med glasovi po pošti je Van der Bellen dobil 61,7 odstotka podpore.

V Evropi so se z olajšanjem odzvali na zmago

Med drugimi je italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni ocenil, da je bilo v Evropi slišati "vzdih olajšanja". Francoski premier Manuel Valls je izrazil veselje, da so "Avstrijci zavrnili populizem in ekstremizem". Tako Gentioloni kot Valls sta opozorila, da je rezultat, ki ga je dosegel kandidat svobodnjakov Norbert Hofer z 49,7 odstotka podpore, poduk Evropi in tradicionalnim strankam.

Čestitkam ob zmagi so se pridružili tudi konservativci in socialdemokrati po Evropi.

"Avstrijke in Avstrijci so se odločili za konstruktivno sodelovanje z Evropo. Tega se veselim," je na Twitterju objavil predsednik Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu Manfred Weber.

Vodja evropskih socialdemokratov Gianni Pittella je prav tako dejal, da je zmaga Van der Bellna prinesla olajšanje, hkrati pa je poudaril, da ne gre zanemariti dejstva, da je eden od dveh Avstrijcev glasoval za Hoferja.

Na Dunaju sta tako socialdemokratski kancler Christian Kern kot namestnik kanclerja Reinhold Mitterlehner iz ljudske stranke Van der Bellnu čestitala za zmago. Kern je naslovil tudi volivcev Hoferja in v kratkem odzivu dejal, da je vlada razumela protest.

Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo. Te volitve so močno zaznamovale migracije, je ocenil Erjavec, ki v tem vidi izziv za EU.

Gre za nezaupnico klasičnim strankam, zlasti strankam, ki so tvorile avstrijsko vladno koalicijo, je zmago Van der Bellna ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju komentiral zunanji minister Erjavec.

Večjih sprememb ne bo

Bivši slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je dejal, da je zmaga Van der Bellna v drugem krogu predsedniških volitev dejansko Pirova zmaga. Hkrati je izrazil upanje, da bo Van der Bellnova zmaga omogočila tudi nov začetek v smeri sprememb ustavne ureditve v Avstriji.

Je pa ta rezultat, ki ga je dosegel Hofer, vendarle zelo velik uspeh. Prvič v zgodovini je tako velik odstotek volivcev ob izjemno visoki udeležbi glasoval za politika svobodnjaške stranke. "To je zame glavno sporočilo teh volitev," je še dejal Geržina. Glasovi podpore za Van der Bellna v drugem krogu so bili po oceni Geržine izključno glasovi proti Hoferju.

Na vprašanje, kakšen bo Van der Bellen kot predsednik države, je Geržina odgovoril, da bo poskušal pomiriti duhove, težko pa bo nadomestil dosedanjega avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, ki "je bil predsednik s težo in že pred tem precej poznana osebnost, tudi mednarodno".

"Večjih sprememb ne bo, saj zvezni predsedniki v Avstriji nimajo ustavnih pristojnosti, da bi lahko bistveno posegali, bodisi na področju notranje ali zunanje politike," je še dejal Geržina. Ocenil pa je, da je slovenska manjšina v Avstriji z Van der Bellnom pridobila enega zaveznika več pri reševanju svojih odprtih vprašanj.