Slednji jih je glede na začasne končne rezultate pobral 48,1 odstotka, je sporočilo avstrijsko notranje ministrstvo. A razlika med kandidatom svobodnjaške stranke (FPÖ) Norbertom Hoferjem in bivšim vodjem Zelenih Alexandrom Van der Bellnom, kot jo kažejo začasni uradni rezultati, naj bi se glede na ocene glasov po pošti občutno skrčila.
Tako zadnji izidi vzporednih volitev, ki jih navaja avstrijska radiotelevizija ORF in ki upoštevajo ocene glasov po pošti, kažejo, da imata 45-letni Hofer in 72-letni Van der Bellen vsak po 50 odstotkov glasov. Glede na projekcije inštituta ARGE naj bi imel Hofer za las prednosti, glede na projekcije inštituta SORA pa Van der Bellen 2900 glasov več od svobodnjaka
Še nikoli doslej ni bilo zahtevanih toliko glasovnic po pošti, kot doslej, to je natanko 885.437, kar predstavlja skoraj 14 odstotkov od 6.382.507 volilnih upravičencev. In velik del teh glasovnic bodo prešteli šele v ponedeljek.
Povsem odprto, kdo bo nasledil Fischerja
Zato je povsem odprto, kdo bo 8. julija nasledil dosedanjega predsednika Avstrije Heinza Fischerja, ki položaj zapušča po dveh šestletnih mandatih. Po ocenah bi bila lahko volilna udeležba prek 72 odstotkov, potem ko je bila v prvem krogu 24. aprila 68,5-odstotna.
V prvem krogu je imel Hofer s 35,1-odstotno podporo 14 odstotnih točk prednosti pred Van der Bellnom, ki je zbral 21,3 odstotka glasov. A tudi takrat so glasovi po pošti prinesli kar občutno razliko, čeprav je bilo zahtevanih glasovnic po pošti 40 odstotkov manj kot v drugem krogu. Takrat je Hofer po preštetju glasov po pošti izgubil 1,3 odstotne točke, Van der Bellen pa pridobil 0,9 odstotne točke.
"Tega si ni želel nihče izmed naju"
Ob negotovem izidu današnjega drugega kroga 13. predsedniških volitev v povojni Avstriji so bile zadržane tudi prve izjave kandidatov. "Počakati bomo morali," je komentiral Hofer. "Tega si ni želel nihče izmed naju, oba sva želela mirno spati," je za ORF dodal Hofer.
Je pa poudaril, da si želi biti v primeru zmage predsednik vseh, ne le tistih 50 odstotkov, ki so glede na vzporedne volitve glasovali zanj. "Človek, ki zmaga, ima nalogo poenotiti Avstrijo," je dodal.
Vodja svobodnjaške stranke, ki v javnomnenjskih anketah že mesece zaseda prvo mesto, Heinz-Christian Strache pa je ocenil, da je danes prišlo do političnega obrata v pozitivnem smislu.
Van der Bellen je medtem izrazil previden optimizem in izpostavil pomen še nepreštetih glasov po pošti. Predsednica Zelenih Eva Glawischnig pa je spričo dejstva, da je Van der Bellnu uspelo premostiti razkorak iz prvega kroga, spregovorila o "zelo ohrabrujočem signalu za Avstrijo".
Če bo Van der Bellen zmagal, se bo lahko za zmago zahvalil predvsem volivcem v mestih oz. okolici večjih mest. Tudi brez preštetih glasov po pošti je v prednosti v osmih deželnih prestolnicah - zadaj je le v Železnem, kjer pa ima Hofer, ki je sicer doma na Gradiščanskem, tako majhno prednost, da bi lahko glasovi po pošti še prinesli preobrat.
Hofer ima na drugi strani prednost na podeželju in je tako v vodstvu po deželah - neupoštevaje glasove po pošti. S 63 odstotki glasovi vodi na Gradiščanskem, s 55,1 odstotka v Solnograškem, na Koroškem, kjer je navzoča tudi slovenska manjšina, pa s 60,1 odstotka.
Na Štajerskem ima 58,7 odstotka glasov, le Gradec mu je odnesel Van der Bellen. V prednosti je Hofer tudi v Spodnji in Zgornji Avstriji ter na Tirolskem. A v slednjih dveh deželah bi lahko stvari še spremenile glasovnice po pošti.
Tokratne volitve v Avstriji so predvsem zaradi presenetljivega uspeha desnega populista Hoferja v prvem krogu z veliko zanimanja spremljali tudi v tujini. Med drugim se je v predvolilni tekmi oglasil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in dal jasno vedeti, da si ne želi zmage Hoferja.
Prelomne volitve
Sicer pa so bile tokratne volitve prelomne. Prvič po letu 1945 se v drugi krog ni uspelo prebiti kandidatoma dveh velikih sredinskih stranka - socialdemokratske (SPÖ) in ljudske (ÖVP), ki trenutno tvorita vladno koalicijo na Dunaju.
Prav zaradi tega je v tednu pred nedeljskim predsedniškim odločanjem socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna na čelu vlade zamenjal priljubljenejši nekdanji šef avstrijskih železnic, sicer prav tako socialdemokratov, Christian Kern.
Tako glasove za Hoferja kot za Van der Bellna v prvem krogu so analitiki ocenjevali predvsem kot protestne, v drugem krogu pa naj bi volivci glasovali s ciljem, da se prepreči zmaga prvega oz. drugega.
Tako je na primer 40 odstotkov volivcev Van der Bellna priznalo, da so volili proti Hoferju in s tem proti desnici - vsi drugi razlogi, ki so bili sicer v ospredju - tudi na primer begunska kriza - naj bi stopili v ozadje, je za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil raziskovalec javnega mnenja Peter Hajek.
V vsakem primeru v sosednji državi danes pišejo zgodovino. V primeru zmage Hoferja bo Avstrija postala prva zahodnoevropska država, ki bo za predsednika izvolila desno populističnega politika, Van der Bellen pa bi na drugi strani postal prvi predsednik iz vrst Zelenih.
