V aferi Panamski dokumenti skupina novinarjev z vsega sveta razgrinja nove razsežnosti korupcije globalne elite na temelju notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca.
V največji politični skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), želijo, da prideta družba Mossack Fonseca in panamska vlada pričati pred posebni parlamentarni odbor za obravnavo nepoštenih davčnih praks Taxe II, vzpostavljen po davčni aferi LuxLeaks.
"To je organiziran, velikopotezen parazitizem. Nedopustno je, da odvetniške družbe in celotne države uporabljajo življenje na račun drugih držav kot poslovni model," je poudaril evropski poslanec iz vrst EPP Burkhard Balz. Podrobnosti o ukrepanju po izbruhu afere Panamski dokumenti naj bi parlament po Balzevih besedah dorekel 18. aprila na srečanju vseh političnih skupin, saj je v prihodnjih tednih pričakovati še več razkritij.
Da bi moral posebni parlamentarni odbor za obravnavo nepoštenih davčnih praks preiskati afero Panamski dokumenti in da bi morala odvetniška družba Mossack Fonseca na zagovor pred ta odbor, so danes poudarili tudi v skupini evropskih liberalcev (Alde).
"Da je Panama davčna oaza, ni novost. A očitna razsežnost izogibanja davkom ter sumi, da so vpleteni vodje držav in vlad, je škandalozno in kliče po pravni in politični preiskavi," so poudarili v skupini Alde.
Njihov poslanec Michael Theurer je poudaril, da je afera enako šokantna kot LuxLeaks pred dvema letoma, in pozval k razjasnitvi vloge bank, tudi s pričanjem finančnih ministrov Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije in Italije pred posebnim davčnim odborom.
V drugi največji politični skupini, skupini evropskih socialistov in demokratov (S&D) pa pozivajo k še agresivnejšemu boju proti davčnim goljufijam.
Vodja S&D Gianni Pittella je šefa Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pozval, naj zagotovi obvezno javno poročanje o dejavnostih evropskih podjetij v uniji in zunaj nje, češ da trenutni predlog zakonodaje za poročanje o ustvarjenih dobičkih po državah ni zadosten.
Zakaj se vse dogaja tako počasi?
Odzvala se je tudi evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD), nadomestna članica v odboru Taxe II, ki poudarja, da je afera Panamski dokumenti kronski dokaz lakomnosti in egoizma ljudi, ki so za kopičenje bogastva pripravljeni brezsramno ropati sodržavljane.
Ko bo znanih še več imen vpletenih, bo po njenih besedah še toliko bolj jasno, zakaj se zelo konkretna priporočila in predlogi za ukrepe, ki so jih zahtevali na posebnem odboru Taxe II po aferi LuxLeaks, odvijajo tako zelo počasi.
Fajonova je kritična do nezadostne ambicioznosti in nespodbudnega prvega odziva Evropske komisije, od katere pričakuje, da se bo v prihodnjih mesecih prednostno posvetila boju proti izogibanju davkom in tudi od vlad članic zahtevala konkretne korake.
"Na ravni EU potrebujemo jasen in konkreten načrt ukinjanja davčnih oaz in pranja denarja, vključno s predvidenimi sankcijami, predvsem pa politično voljo, da ga enkrat za vselej uresničimo," je še poudarila evropska poslanka.
Kritičen je tudi evropski poslanec iz vrst Zelenih Igor Šoltes, ki poudarja, da se je "v primeru Panama leaks ponovno potrdilo, da je tako želena globalizacija pisana na kožo finančnemu kapitalu, ki ima virtualnega lastnika brez odgovornosti".
Davčne oaze so ponujena in ustvarjena priložnost, ki je bila do dobra izkoriščana v zadnje pol stoletja in bo še naprej, če se mednarodna skupnost ne bo zganila, česar pa glede na neukrepanje po aferi LuxLeaks ni pričakovati hitro, še opozarja poslanec.
V skupini Zelenih po Šoltesovih besedah pozivajo k ambicioznemu načrtu EU za boj proti pranju denarja, vključno s sankcijami za banke, ki spodbujajo takšne prakse in pomagajo pri utaji davkov.
Šoltes med drugim poziva tudi k večji transparentnosti, vključno z javnim registrom upravičenih lastnikov, agresivnemu preprečevanju uporabe navideznih podjetij za izogibanje davkom in končanju skrivnostnosti okoli davčnih administracij.
