Florence Hartmannova je na sodišče prišla, da bi prisostvovala popoldanskemu izreku kazni bivšemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je obtožen za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu med vojno v BiH (1992-1995).
Hartmannovo, ki je bila v solzah, so pred vhodom v sodišče odpeljali varnostniki ob protestu množice ljudi, ki se je pred sodiščem zbrala na demonstracijah pred izrekom sodbe Karadžiću.
Obsojena zaradi javne objave podatkov sodišča
Haaško sodišče je Hartmannovo, ki je bila med letoma 2000 in 2006 tiskovna predstavnica takratne glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, leta 2009 obsodilo zaradi javne objave podatkov o dveh tajnih odločitvah sodišča.
Obsodilo jo je, ker je v knjigi Mir in kazen iz leta 2007 o haaškem sodišču razkrila nekatere zaupne podrobnosti s sojenja nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je še pred koncem sojenja leta 2006 umrl. Šlo naj bi za zaupne podatke, ki srbsko državo vpletajo v genocid več kot 8000 Bošnjakov julija leta 1995 v Srebrenici.
Bo morala prestati sedemdnevno zaporno kazen?
Haaško sodišče je Hartmannovi, ki je francoska državljanka, sprva naložilo kazen v višini 7000 evrov, ker pa je ta ni želela plačati, je denarno kazen spremenilo v sedemdnevno zaporno kazen. Od Francije je nato zahtevalo, da jo izročijo, kar pa je Pariz zavrnil.
Hartmannova je v pritožbi zahtevala razveljavitev obsodbe, saj so bile zadeve, ki naj bi jih razkrila javnosti in zaradi česar je bila obsojena, že pred tem znane. Njena obramba je tudi ocenila, da pomeni obsodba kršitev svobode izražanja Hartmannove in kršitev pravice javnosti in žrtev do informacij.
