Obama je prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Kubo vse od leta 1928. V Havano je prispel v nedeljo, ko je prevzel vlogo turista in obiskal staro Havano, kjer je z družino tudi večerjal. Pred srečanjem s Castrom v Palači revolucije je danes zjutraj ceremonialno položil venec pred spomenik borcu za samostojnost Joseju Martiju, nato pa je sledil državniški sprejem pred Palačo revolucije.
Obama in Castro sta se potem umaknila na pogovore za zaprtimi vrati, po katerih sta stopila pred kamere. Obama je dejal, da sta imela odkrit pogovor tudi o človekovih pravicah in demokraciji, kjer imata državi velike razlike v stališčih. "Kljub temu imamo lahko konstruktiven dialog," je dejal Obama, ki je skupaj s Castrom decembra 2014 po pol stoletja blokade stopil na pot normalizacije odnosov.
Obama ima nocoj v Havani na programu še srečanje s podjetniki in državniško večerjo pri Castru. V torek si bosta skupaj ogledala tekmo v baseballu med ekipo iz Tampe v ZDA ter kubansko državno reprezentanco. Pred odhodom proti Argentini bo imel Obama še govor in srečanje z oporečniki.
Ostrih medijskih vprašanj nevajeni kubanski predsednik se je malce razburil, ko ga je ameriški novinar vprašal o političnih zapornikih. Odločno je zanikal njihov obstoj na Kubi. "Kakšni politični zaporniki? Pokaži mi seznam in če je res kdo zaprt kot politični zapornik, bo še nocoj na prostosti," je dejal Castro.
Kubanski predsednik je pozdravil vse ukrepe, ki jih je za izboljšanje odnosov in stikov med državama doslej sprejel Obama, vendar poudaril, da ostaja embargo, ki ga mora odpraviti kongres, največja ovira. Castro razume, da je problem v kongresu, Obama pa je izrazil prepričanje, da je odprava embarga le še vprašanje časa, čeprav se to v volilnem letu verjetno ne bo zgodilo.
Castro je zahteval tudi vrnitev zaliva Guantanamo, ki ga od leta 1903 zaseda ameriška vojska. Po revoluciji leta 1959 je takratni predsednik Fidel Castro začel zavračati plačila za najemnino zaliva iz ZDA, ki pa ne kažejo nobene volje po umiku.
Kot je Obama zbadal Castra glede človekovih pravic in demokracije, je Castro zbodel Obamo glede zdravstva, izobraževanja, hrane in pokojnin. Predsednik Kube je dejal, da je za Kubance nekaj nepojmljivega, da država tega ne zagotovi vsem svojim ljudem.
Odnosi med državama so se doslej že krepko izboljšali. Obama je Kubo črtal s seznama držav podpornic terorizma ter s seznama držav s slabo pristaniško varnostjo. Američani lahko z obiska Kube prinesejo domov za do 400 dolarjev vredno blago, od tega za do 100 dolarjev cigar in ruma.
Američani za pot na Kubo več ne potrebujejo posebnega dovoljenja, ampak lahko povedo, da gredo na izobraževalni obisk in potem vseeno uživajo kot turisti, čeprav so turistični obiski uradno še vedno prepovedani.
Obnavlja se poštna povezava, prav tako redne zračne povezave, kmalu bo med državama vzpostavljena tudi redna trajektna zveza, potniške ladje čakajo le še na dovoljenje Kube, odpravljena je finančna blokada Kube, ki lahko spet opravlja mednarodne transakcije.
Kubanci lahko v ZDA delajo in služijo denar brez prej obveznega začetka imigracijskega postopka, odpira se prva ameriška tovarna traktorjev na Kubi, ameriška podjetja lahko izvažajo gradbeni material in kmetijsko opremo.
Kubanski Američani lahko domov na otok pošljejo do 2000 dolarjev na vsake tri mesece in ne le 500, podjetje Airbnb pa lahko organizira prenočevanje Američanov pri kubanskih zasebnikih.
Obama je danes napovedal, da bo ameriški tehnološki velikan Google širil hitri brezžični internet po Kubi, podjetje Western Union je napovedalo širitev svojih storitev za pošiljanje denarja, minister za kmetijstvo ZDA Tom Vilsack pa je napovedal tesnejše sodelovanje na področju kmetijskih raziskav.
