Največja poraženka tokratnih volitev je postala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je utrpela boleča poraza proti bolj levo usmerjenim strankam v dveh od treh dežel, kjer so potekale volitve.
Med njimi je tudi Baden-Württemberg, kjer je njen CDU dominiral od druge svetovne vojne naprej.
Hude kritike zaveznika Merklove
Včeraj je Merklovo močno napadel bavarski konservativni vodja Horst Seehofer, sicer njen strankarski zaveznik. Seehofer je dejal, da je volilni neuspeh rezultat kanclerkine odprte politike do beguncev. Kot je znano, so v sestrski stranki, krščanski uniji (CSU), ki sodeluje z CDU Merklove, že pred tem odločno nasprotovali takšnim politikam. Še pred pol leta je stranka CDU v obeh krajih, kjer je izgubila, močno vodila, s »politiko dobrodošlice« pa so vso prednost izgubili.
Delitev volilnega telesa
Toda slabi rezultati so verjetno tudi posledica tega, da so se vsi trije voditelji v deželah, kjer je CDU izgubila, distancirali od kanclerkine politike odprtih vrat do beguncev. Na to kaže podatek, da je kar tretjina vseh, ki so v zvezni deželi Baden-Württemberg prebegnili od njene stranke k Zelenim, to storila zaradi njihove podpore beguncem. Tam je vodja Zelenih Winfried Kretschmann močno podpiral priseljensko politiko Angele Merkel. Zdi se, da kanclerka tako najbolj izgublja prav kot političarka, ki želi biti na sredini, v prostoru med dvema skrajnostma, zato so verjetno veliki poraženci volitev tudi levosredinski socialni demokrati (SD). Še posebej neuspešna pa je levica, ki presenetljivo nikakor ne zmore unovčiti globalne krize za svoj vzpon. V času krize lahko tudi v Nemčiji opažamo, da se javnost vse bolj deli na dva dela in da je prostora za sredinske politike vse manj. Skrajno desničarska retorika, ki je že nekaj časa prisotna v EU, pa je posledično tudi v Nemčiji doživela vzpon.
Merklovi se maščujejo njene ekonomske politike
Paradoksalno je prav politika Merklove pripeljala do tega, da jo lahko zdaj vodi v njen dokončni poraz. Ravno Nemčija je namreč pod njenim vodstvom zagovarjala varčevalne politike, ki so najbolj koristile prav njeni državi. Trgovinski presežek, ki ga je pospeševala njena politika, je najbolj prizadel ostale obrobne države EU. In prav zaradi teh politik je Nemčija postala ena izmed najbolj privlačnih evropskih destinacij za migrante tako zunaj kot znotraj EU.
Vrnitev skrajne desnice
Prihod beguncev je na hitro na veliki oder postavil stranko, ki je bila še lani pred kolapsom. Alternativa za Nemčijo (AfD), ki jo lahko upravičeno opredelimo kot skrajno desno stranko, prvič po drugi svetovni vojni na zemljevid vrača rasistične politike, ki so bile po drugi svetovni vojni pokopane. Njihove ideje o streljanju beguncev na meji uživajo podporo pri vse večjem krogu volivcev. Prav novi volivci, ki so za približno 15 odstotkov dvignili volilno udeležbo na visokih 70 odstotkov, so ji v deželi Saška-Anhalt prinesli kar prek 24 odstotkov glasov. Kljub temu velja omeniti, da je bila v tej deželi podpora skrajni desnici že v preteklosti visoka, čeprav nikoli tako zelo. Neonacistična stranka je že leta 2004 na volitvah v tej deželi osvojila 9,7 odstotka glasov.
Bo Merklovi uspelo še enkrat obstati
Pred našimi očmi setako z veliko hitrostjo spreminja zgodovina. Merklova je še pred nekaj meseci veljala za najvplivnejšo političarko Evrope in sveta, njena Nemčija pa za najbolj občudovano državo. Vse to se zdaj hitro spreminja. Stare prakse, ki so desetletja na deželni ravni obstajale na obrobju, zdaj postajajo del vladajočih politik, ki jim bo očitno morala še bolj popustiti tudi nemška kanclerka. Toda te še ne gre povsem odpisati. Merklova je v preteklosti že preživela številne poraze. Vprašanje pa je, ali se ji bo tudi v prihodnje uspelo obdržati na oblasti.
